Četrtkova oddaja Tarča na TV Slovenija je ena tistih oddaj, ki je na javni radioteleviziji že leta na sporedu v elitnem programskem pasu. Odzivi nanjo pa so precej različni, od skoraj soglasnega navdušenja nad Eriko Žnidaršič in ekipo, ko se lotijo različnih zdrsov vlad vseh barv, denimo mahinacij z nakupi medicinske opreme med epidemijo koronavirusa v obdobju tretje Janševe vlade, do kar pogostih kritik predvsem na račun vodenja.
Da je še upanje za Tarčo, dokazuje oddaja, ki je bila na sporedu 15. maja in jo lahko mirno uvrstimo med vsebine, kakršne od javne televizije pričakuje občinstvo, saj si zagotovo ne želi predčasnih predvolilnih kampanj v obliki brezplodnega glasnega prepiranja med strankarskimi prvaki in podprvaki. Omenjeno Tarčo so naslovili Trgovci z delavci in v njej razkrili, kako je bil kobariški gostinec, ki je osumljen trgovanja z ljudmi ter je povezan z vodstvom notranjega ministrstva in policije, obveščen o policijski preiskavi. Slišali smo žalostno zgodbo o izkoriščanju tujih delavcev in o tem, kaj vse so ti doživeli, preden so na koncu od slovenskih (menda) uglednih gostincev pobegnili in dobili status žrtve trgovine z ljudmi. Novinarke Anja Šter, Vanja Gligorović in Evgenija Carl si vsekakor zaslužijo vse pohvale za svoje prispevke. Očitno TV Slovenija kljub finančnim težavam, o katerih zadnje čase na veliko razpreda vodstvo javnega zavoda, vendarle premore sodelavce oziroma v tem primeru sodelavke, ki znajo dobro, odgovorno in dosledno opravljati svoje delo.
Ministrstvo za kulturo je sicer prejšnji teden končno poslalo v javno obravnavo predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, po katerem bi se RTV-prispevek usklajeval z inflacijo. Predlog določa tudi višino in način za financiranje manjšinskih programov. V skladu s predlogom se del narodnostnih programov financira iz sredstev državnega proračuna, in sicer iz sredstev urada za narodnosti. Letna višina tega financiranja ustreza osmim odstotkom zneska za RTV-prispevek, zbranega v preteklem letu, so navedli na ministrstvu. Orkestri in založniška dejavnost bodo po tem predlogu del javne službe.
Vse torej kaže, da bo denarja za javno televizijo že v bližnji prihodnosti nekaj več, če bo seveda sprejet predlog zakona. Če za malo denarja res dobimo malo muzike, potem gledalke in gledalci za več denarja upravičeno pričakujemo več izvirnih vsebin in manj ponovitev.