Standup komik in igralec Ranko Babić se v svojih predstavah odkrito in samoironično spogleduje s temo moške ponižnosti in humornih situacij, ki jih ponujajo različna obdobja partnerskega in očetovskega življenja. Trenutno jih razgalja v predstavi Alpski Ranko. Babića je širša javnost spoznala kot Ibra v nadaljevanki Ena žlahtna štorija. V seriji Ja, chef! igra upravnika hotela Lada. Ko je spoznal ljubezen svojega življenja in dobil dve hčerki, so prav ta tri njegova dekleta postala navdih za velike uspešnice, komedije Moška copata, Kriza srednjih let in Alpski Ranko. Izkazal pa se je že tudi kot režiser. Najprej pri Jamski ženski, monokomediji z Rebeko Dremelj, nato pa pri Ženskah brez filtra, v katerih nastopa kar pet žensk: Tina Gorenjak in Tanja Kocman, ki sta napisali tudi scenarij, Lucija Vrankar, Nuška Drašček in Desa Muck.
V letošnji sezoni ste občinstvo po Sloveniji zabavali v predstavi Alpski Ranko. Jo boste prirejali tudi v naslednji sezoni?
Zdaj sem oddelal prvo sezono Alpskega Ranka in smo končali pri 99. ponovitvi. Stota bo v Špas teatru 25. septembra, na sporedu pa bo še vso naslednjo sezono.
Kaj pa pripravljate novega?
Kot režiser in soscenarist delam pri predstavi Boštjana Romiha Pasja komedija, ki na odre prihaja septembra, bom pa tudi producent nove predstave Rebeke Dremelj, ki je pred kratkim končala z Jamsko žensko, mislim, da je imela 180 ali 190 ponovitev. Premiera naj bi bila novembra. Rebeka bo imela zraven tudi zelo zanimivo soigralko, katere ime pa je za zdaj še skrivnost.
Kaj po vaših izkušnjah občinstvo najbolj nasmeji?
Mislim, da iskrenost. Za to največkrat dobim pohvale, da sem zelo iskren, da povem tako, kot je, a na zabaven način. V svojih predstavah sicer ne grem v globine in ne razlagam o svojih travmah, ampak govorim iz prve osebe, razlagam o sebi, družini, o otrocih, pubertetnici in o ženi, ki je stara 43 let in ima tudi svoje zahteve. Ogromno starejših mi je reklo tudi, da sem eden redkih komikov, ki preklinjajo na odru, pa to počnejo s takšnim občutkom in šarmom, da se to da poslušati oziroma da ni moteče.
Ali hčerki Taja in Kaja hočeta že kaj vašega honorarja od nastopov, glede na to, da govorite tudi o njiju?
Vsako leto je težje. Starejši moram že pokazati, kaj bom govoril, saj je stara 14 let, ko je že govor o pravicah. A meni se to zdi tudi pošteno, glede na to, da jo omenjam v predstavi, saj želim, da razume, kaj govorim. Ugotavljam, da ves čas prosim za dovoljenje. Najprej sem ženi kazal, kaj bom govoril, in je ona potem to odobrila ali ne, zdaj moram kazati še hčerki. Ni mi lahko.
Kdo vam je prvi rekel, da ste zabavni?
Mislim, da so mi učitelji prvi nakazali, da je nekaj narobe z mano. Ves čas sem sedel v zadnjih klopeh, že po treh ali štirih urah pa sem moral biti v prvi, češ da zadaj motim pouk. Takrat sem uvidel, da sem smešen, a o karieri komika pri 12 oziroma 13 letih ne razmišljaš. Ko smo odrasli, tam leta 2004, 2005, pa smo začeli delati satire in smešne videe in takrat smo dojeli, da znamo nasmejati ljudi. To pripisujem tudi svoji okolici. Odraščal sem namreč v čisto balkanskem naselju. Od 180 stanovanj v devetih blokih ne vem, ali je bilo pet slovenskih družin. Ves čas so bili boji za preživetje, zafrkancije in žaljenja. Danes bi temu rekli »na žaru«. Če si prišel z napačno majico, so te spraševali, ali ti jo je prinesla teta iz Nemčije, ali ti jo je sešila mama oziroma ali sestra ve, da nosiš njeno majico. Norčevali so se tudi iz zunanjega videza. Če je imel kdo velika ušesa in je prišel pred blok, so mu rekli, da ga niso slišali, in ga vprašali, ali je priletel iz tretjega nadstropja. Ko zdaj pogledam za nazaj, vidim, da sem zaradi tega močnejši. Postal sem imun za zbadanje, hkrati pa se zavedam vseh svojih napak, ker jih je okolica ves čas poudarjala.
Ste s humorjem osvojili tudi življenjsko sopotnico Natašo?
Mislim, da ne. Mislim, da sem jo osvojil s tem, da se znam pogovarjati. Obstaja namreč tudi druga plat. Imamo smešnega Ranka, ki celi travme, in drugega, ki se zna normalno pogovarjati. Rekla mi je, da sem zelo dober poslušalec in da sem jo osvojil s tem. Vse to, kar ji danes manjka. Danes mi pravi, da ne znam poslušati in da sem ves čas odsoten.
Čeprav imata enak priimek, nista poročena. Kako to?
Odločila sva se, da ne bova imela poroke. Ko sta hčerki spraševali mami, zakaj se ne piše enako kot oče, je odvrnila, da bo to uredila, in je šla na urad ter prevzela moj priimek.
Kako imate razdeljena gospodinjska opravila?
Balkanec gor ali dol, mislim, da to v današnji dobi nič ne pomeni. Če misliš, da bo žena doma delala, ti pa boš prišel, dal nogo na mizo, zahteval pivo in te bo ona postregla, se zelo motiš. Še vedno je sicer žena pri gospodinjskih opravilih najbolj aktivna, sem pa tudi jaz zelo. Zdaj se ukvarjamo s tem, kako angažirati najstnico in jo česa naučiti. Pred kakšnima dvema mesecema sem jo poslal, da zdrgne kabino za prhanje, in je to naredila tako zelo slabo, da sem šel sam na kolena in ji pokazal, kako se to naredi. Še zdaj ne vem, ali ni naloge zanalašč slabo opravila. Glede gospodinjskih opravil ves čas potekajo boji.
Kam boste šli na dopust?
Kot vsako leto bomo šli za dva tedna v Dalmacijo, na Pelješac. Tam nam je zelo všeč morje, ki je čisto drugačno kot v Istri. Vse je tudi bolj sproščeno, tudi gneče je manj. Tudi ljudje so drugačni. Občutek imam, da dlje, ko gredo ljudje proti jugu, več miru hočejo. Ob desetih, pol enajstih je že tišina, vsi gredo spat. Meni je to všeč, hodimo v kamp, v apartmaje … Lani smo bili v eni sobi, kjer so bila štiri ležišča, letos pa sva se z ženo odločila, da bosta imela otroka svojo sobo, midva pa svojo, drugo zraven druge. Tako da bova prvič z ženo, odkar imava otroka, se pravi prvič po 14 letih, na dopustu sama, vsaj čez noč. Tako da upam, da bo večkrat pustila, da se priklopim. Po vrnitvi nas čaka še tura po Balkanu, saj moramo obiskati sorodnike, vsaj tiste, ki so še živi.
