Poletna filmska sezona običajno postreže z dvema ali tremi blockbusterji – visokoproračunskimi filmi, ki so od prvega do zadnjega kadra zasnovani tako, da bi ustvarili čim večji dobiček. Vanje pogosto vtaknejo velika igralska imena, ki so nemalokrat že sama po sebi dovolj, da se gledalci odločajo za ogled. V zadnjih letih je sicer opaziti, da so se veliki studii polenili do te mere, da gledalcem raje servirajo nova in nova nadaljevanja že preverjenih uspešnic, kot da bi osnovali kaj izvirnega. Poletno sezono je denimo odprl Tom Cruise z že osmo Misijo: Nemogoče, te dni pa je v kinu na sporedu že sedmi film franšize Jurski park.
Čar gromozanskih plazilcev
Predlani je minilo 30 let, odkar je Steven Spielberg s filmom Jurski park za vedno spremenil filmsko krajino. Ljudje so iz kina odhajali pretreseni in v enaki, če ne še večji meri tudi navdušeni – česa podobnega ni bilo na velikem platnu mogoče videti še nikoli prej. Prejšnji filmski dinozavri so bili skrajno okorni in namesto da bi vzbujali strahospoštovanje, so pogosto delovali komično. Jurski park pa je s Spielbergovo vizijo to spremenil, saj je na revolucionaren način kombiniral rabo računalniško ustvarjenih dinozavrov v kombinaciji z animatroničnimi. Mešanica preproste zgodbe (iz fosilne DNK klonirani dinozavri, ki v tematskem parku služijo razvedrilu obiskovalcev, se zaradi napake varnostnega sistema osvobodijo in napadejo ljudi), obogatene z nikoli prej videnimi posebnimi učinki, je postala daleč najbolj prodajan film leta 1993. Sledilo je nadaljevanje, in nato še eno, pa še eno … Franšiza je vmes prerasla iz Jurskega parka v Jurski svet, dandanes pa je tako na sporedu že sedmi film, namenjen gledalcem, ki verjamejo, da še lahko ponudi kaj novega.
Med ustvarjalci najnovejšega filma je nekaj povratnikov – Steven Spielberg je bil močno vpleten pri produkciji, scenarij pa je delo Davida Koeppa, ki je spisal tudi scenarij za izvirni film in njegovo prvo nadaljevanje. Zgodba sledi odpravi znanstvenikov, ki se namenijo v trope, kjer živijo dinozavri. Njihova ekspedicija ima plemenite cilje: pridobiti vzorce biomateriala treh največjih preostalih prazgodovinskih dinozavrov, saj hranijo ključ do revolucionarnega zdravljenja srčnih bolezni. Na poti poberejo še ameriško družino, ki med jadranjem doživi brodolom, nato se vsa skupina večkrat od blizu sooči s predimenzioniranimi dinozavri, ki imajo za potrebe filmske spektakularnosti še posebno razvit apetit za človeško meso. Največje zvezdniško ime filma je Scarlett Johansson, ki si je menda kot dolgoletna ljubiteljica franšize že dolgo prizadevala pridobiti vlogo. Družbo ji delata še zvezdnika Mahershala Ali in Rupert Friend, pod režijo pa se podpisuje Gareth Edwards. Gre za režiserja, specializiranega za žanre, ki mejijo na grozljivke (Pošasti, Godzila), kar se po ocenah kritikov v najnovejšem Jurskem parku odraža na dva načina: v velikem številu napetost vzbujajočih prizorov in v tem, da liki v ključnih trenutkih sprejemajo najbolj nerazumne odločitve.
Morilska igrača rešuje svet
To poletje se je vrnila tudi M3gan, robotka, ki nas je v uspešnici iz leta 2022 strašila s tem, kaj se lahko zgodi, če se ljudje preveč zanašajo na z umetno inteligenco podprte tehnologije. Gre za zgodbo o robotski igrači v podobi deklice, ki je sprogramirana tako, da osiroteli osemletnici zagotavlja družbo in tolažbo, obenem pa jo ščiti pred vsemi, ki bi ji utegnili škoditi. Zadeva se zaplete, ker robotka po svoje interpretira, kaj je za deklico potencialno ogrožajoče, in se v svojem pretiranem zaščitništvu odpravi na morilski pohod, kjer pobija vsepovprek. Grozljivka s komičnimi elementi je požela tolikšen uspeh, da so takoj stekli pogovori za snemanje nadaljevanja, kar nas pripelje do letošnjega junija, ko je premiero doživela M3gan 2.0. Nadaljevanje je ubralo precej drugačno pot od izvirne zgodbe in iz grozljivke prešlo v komično akcijo s primesmi srhljivke, v kateri M3gan ni več antagonistka, pač pa se zdaj bori za dobrobit človeštva. Samo ona namreč lahko ustavi Amelio, robotko, ki se je namenila uničiti svet. Film je tudi tokrat režiral Gerard Johnstone, svoji vlogi pa sta ponovili Allison Williams in Violet McGraw. Prvi odzivi gledalcev in kritikov niso bili najboljši, kar je producent Jason Blum pokomentiral z besedami: »Vsi smo mislili, da je M3gan kot Superman. Da lahko z njo počnemo kar koli. Da lahko zamenjamo žanr. Da jo lahko damo v poletni termin. Da ji spremenimo videz. Da jo iz zlobne spremenimo v dobro. In seveda smo pri tem precenili, kako močna je dejanska navezanost gledalcev nanjo.«
Zločin minulega poletja
Med filmi, ki so v devetdesetih pritegnili ogromno pozornosti in za katere filmarji verjamejo, da lahko najdejo občinstvo tudi tri desetletja kasneje, se je znašla grozljivka Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje. Velika uspešnica iz leta 1997 je popularizirala filmski žanr slasher, podzvrst grozljivk, za katero je značilno, da psihopatski morilec na posebno krvav način – najraje z nožem, sekiro ali mačeto – eno po eno ubija svoje žrtve. Izvirni film, ki je dal zalet karieram Jennifer Love Hewitt, Sarah Michelle Gellar, Ryana Phillippa in Freddieja Prinza Jr., spremlja četverico mladih žurerjev, ki na poti z zabave z avtom povozijo pešca. Nesrečno žrtev v paniki vržejo v morje in se domenijo, da bodo o dogodku molčali, nato pa leto kasneje vsak od njih prejme pismo, v katerem pošiljatelj zapiše: »Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje.«
Sočasno se začne po mestu potikati morilec s kavljem namesto dlani, ki začne drugega za drugim pobijati vpletene, medtem ko se vzdušje zaostruje in občutek tesnobe stopnjuje. Grozljivka je leto kasneje dobila precej ponesrečeno nadaljevanje, od minulega tedna pa je na ogled nova različica izvirne zgodbe, postavljena v sodobni čas. V slasherju, ki računa na to, da ta žanr zmore nagovoriti tudi današnjo mladino, sta svoji vlogi ponovila Prinze Jr. in Love-Hewittova, peterico prijateljev, ki jim je za petami skrivnosti morilec s kavljem, pa igrajo nova imena na igralski sceni.
Izganjalec Al Pacino
Med grozljivkami letošnjega poletja je precej pozornosti deležen tudi Ritual, predvsem na račun Ala Pacina, ki je v filmu odigral duhovnika, kvalificiranega za izganjanje hudiča. Film so posneli po dogodkih iz leta 1928, ko so se svojci mlade Anne iz ameriške Iowe zaradi njenih nenadnih vedenjskih sprememb odločili na pomoč poklicati izganjalce. Prišla sta poznavalca področja, ki sta iz duševno bolne ženske z različnim obredjem izganjala demone. Nizkoproračunski film režiserja Davida Midella pri kritikih ni najbolje zapisan, očitajo mu dolgočasnost, ki je ne reši niti prisotnost tako velikega imena, kot je Al Pacino – tudi on naj bi bil v vlogi izganjalca precej medel.
