Včeraj je na družbenih omrežjih objavil fotografijo s plavanja v Donavi, s čimer se je po lastnih besedah odzval na medijska ugibanja o njegovem slabem zdravstvenem stanju. Poteza precej spominja na Maa Cetunga, ki je iz istega razloga zaplaval v Jangceju oziroma Rumeni reki, preden je zagnal kulturno revolucijo.
K podvigu je Fico po lastnih trditvah povabil tudi novinarje, rekoč, da ti to zares potrebujejo. "Nihče ni prišel. Razumem - rahlo je deževalo in bilo je hladno," je dodal.
Ugibanja o Ficovem zdravstvenem stanju so se pojavila, ker je v zadnjem času brez pojasnil večkrat odpovedal ali spremenil svoj program. V nedeljo je dejal le, da ima zaradi lanskega poskusa atentata nanj določene težave, a da je sposoben opravljati tudi fizično zahtevna dela.
Plavati z Maom
Robert Fico torej močno spominja na morda najbolj znanega plavalca med političnimi voditelji 20. stoletja. Kitajski predsednik Mao Cetung je bil znan kot strasten plavalec, kar je znal spretno uporabiti tudi pri vzpostavljanju kulta osebnosti. Prvič je leta 1956 zaplaval v treh velikih kitajskih rekah: Šiangu, Džudžjangu ali Biserni reki ter Jangceju ali Rumeni reki. Še posebej zadnja je veljala za vrtinčasto in umazano.
Najbolj odmevno je bilo plavanje leta 1966 ob deseti obletnici njegovega prvega podviga. Na bregovih Jangceja pri Wuhanu se je zbrala velika množica. Mao je bil takrat star že 73 let in je večino časa preživljal na jugu Kitajske, saj se je po koncu Velikega skoka naprej v začetku šestdesetih umaknil iz dnevnega vodenja države. Zaradi tega so se pojavile govorice, da je bolan in da ne nadzoruje več dogajanja v partiji.
Plavanje v Jangceju je Mao izkoristil za zavrnitev govoric o slabem zdravju in vrnitev v bolj aktivno politiko, kmalu zatem pa je sprožil novo gibanje – kulturno revolucijo. Prav plavanje v Jangceju je postalo pomemben del propagande, zabeležili pa so ga v neštetih plakatih in celo v filmu istega leta.
