Poletje 1933. V Clevelandu sta si plaha in nedružabna srednješolca Jerry Siegel in Joe Shuster krajšala čas z izmišljanjem fantazijskih svetov in junakov z nadnaravnimi močmi. Prvemu od njiju je bilo bliže pisanje, drugemu risanje, skupaj pa sta v času, ko še ni bilo motenj v obliki pametnih telefonov, videoiger in spleta, ustvarila lik, ki je za vedno spremenil popularno kulturo.
Spodnjice čez pajkice
Najstnika sta namreč očeta Supermana, prvega med vsemi stripovskimi superjunaki. Za strip o tem, kako z umirajočega planeta Kripton v vesoljski ladji na Zemljo pošljejo dečka, za katerega se izkaže, da ima nadnaravne moči, sta skušala navdušiti katerega od založnikov, a neuspešno. Trajalo je še nadaljnjih pet let, v katerih je njun Superman doživel številne spremembe (iz obritoglavega zlobneža se je prelevil v rešitelja sveta in pridobil svojo prepoznavno uniformo, katere sestavni del so rdeče spodnjice, oblečene čez modre pajkice), preden je založba DC Comics v stripu Action Comics #1 na 13 straneh objavila njegovo zgodbo. Navdušena nad tem, da je nekdo vendarle pripravljen objaviti njuno stvaritev, sta Siegel in Shuster brez pomišljanja predala tudi avtorske pravice. Plačali so jima 130 dolarjev, kar bi bilo dandanes približno 2500 evrov. Odločitev sta že kmalu obžalovala, saj se je Superman izkazal za izjemno uspešnega.
V letih, ki so sledila, sta še naprej ustvarjala strip, ki je pritegnil čedalje več bralcev. V ospredju je lik, ki sta ga poimenovala Clark Kent in ki živi navidez povsem običajno življenje časopisnega poročevalca, a je v resnici z drugega planeta. Kot malčka so ga poslali na Zemljo, kjer ga je k sebi vzel par brez otrok in mu privzgojil trdna moralna načela. Ko se izkaže, da je izjemno sposoben in močan, se svoje nadnaravne moči nameni uporabljati za reševanja človeštva. Po potrebi se lahko prelevi v Supermana, širokoplečatega mišičnjaka, ki mu nič ne pride do živega. Njegove prigode so sprva navduševala predvsem mlajše bralce, sčasoma pa se je glavnina ljubiteljev Supermana izoblikovala med odraslimi.
Vračanje h koreninam
Ob tolikšni popularnosti stripovskega junaka ni trajalo dolgo, da je svoj lonček pristavila tudi filmska industrija. Od leta 1941 pa do danes so posneli enajst celovečernih filmov, v katerih je glavni lik Superman. Pojavil se je tudi v več drugih filmih kot stranski lik in v številnih nanizankah, ki spremljajo njegove dogodivščine. Gre za eno najstarejših, največjih in tudi najdobičkonosnejših franšiz, pod okrilje katere poleg stripov, filmov in nanizank sodijo še videoigre, tematski parki, podcasti in nešteto artiklov s Supermanovo podobo, med katerimi najdete vse, od šolskih potrebščin in oblačil do kuhinjskih pripomočkov.
Najnovejša obogatitev franšize je film, brez ovinkarjenja naslovljen kar – Superman. Pod superjunaško akcijsko komedijo, ki je premiero doživela v prvi polovici julija, se podpisuje režiser James Gunn, znan po znanstvenofantastični trilogiji Varuhi galaksije. Modre pajkice, rdeče spodnjice in prav tako rdeče ogrinjalo si je tokrat prvič nadel razmeroma neznani David Corenswet, 32-letni ameriški igralec, ki ga je bilo doslej mogoče videti v televizijskih serijah The Politician in Hollywood. Scenarij, ki je prav tako delo Gunna, sledi mlademu Supermanu, ki je zaprisežen borec za dobro, a ima v sodobnem svetu, kjer je vse manj posluha za prijaznost in pravičnost, nemalo težav. Glavni negativec je po pravilu Lex Luthor, ki ga tokrat kot tehnološkega oligarha upodablja Nicholas Hoult. V Supermanovo simpatijo Lois Lane se je vživela Rachel Brosnahan, med igralsko zasedbo pa velja izpostaviti še hrvaško-danskega igralca Zlatka Burića, ki v filmu celo govori hrvaško. Kritiki so zmerno navdušeni: hvalijo posebne učinke in tehnološko dovršenost produkcije, predvsem pa dejstvo, da se novi Superman vrača k svojim začetkom. Film je namreč precej bolj sproščen, humoren in celo zafrkantski od resnobne različice iz leta 2013, ko je Supermana v filmu Jekleni mož (2013) upodobil Henry Cavill.
Fantastična družina
V juliju je premiero doživel še en film, katerega ciljno občinstvo so ljubitelji superjunakov in znanstvene fantastike. Fantastični štirje: Prvi koraki je film o četverici junakov, ki izhajajo iz Marvelovega stripovskega sveta (ta je konkurenčen družini DC, katere del je Superman) in sodijo med njegove najstarejše like. Fantastični štirje so ime za tim znanstvenikov, ki so med vesoljskim poletom izpostavljeni kozmičnemu sevanju, kar iz njih napravi superjunake. Vodja odprave Reed Richards postane skrajno raztegljiv (Gospod Fantastični), njegovo dekle Sue Storm se lahko naredi nevidno (Nevidna ženska), njen brat Johnny pridobi moč spreminjanja v ogenj (Človeška bakla), Ben Grimm pa se preobrazi v kamnito pošast z nadčloveškimi močmi (Stvor). Namesto enega superjunaka film tako ponudi štiri, ki sestavljajo disfunkcionalno, a še vedno zelo povezano družino. Skupaj se zoperstavljajo takšnim in drugačnim izzivom, najpogosteje pa je njihova naloga kajpada rešiti svet pred zunanjim sovražnikom. V najnovejšem filmu denimo Zemlji z uničenjem preti požrešni vesoljski bog Galakt.
Prihod novih junakov
Fantastični štirje so sicer kot strip luč sveta ugledali že leta 1961, na filmskem področju pa franšiza dolgo ni našla svojega mesta. Prva filma, ki sta izšla v začetku tisočletja in v katerih sta nastopila Ioan Gruffudd in Jessica Alba, sta bila po mnenju gledalcev solidna, po oceni kritikov pa zanič. Nov poskus iz leta 2015 se je izkazal za še dosti slabšega, saj ni navdušil nikogar, zato so ideje o morebitnem nadaljevanju za nekaj časa zamrle. Obudili so jih na pobudo studia Marvel, potem ko je ta leta 2019 v sklopu večje poslovne združitve pridobil pravice do likov, ki so bili prej v lasti studia 20th Century Fox. Iz podjetja so tedaj sporočili, da bodo Fantastične štiri umestili v Marvelovo filmsko vesolje (MCU), kjer naj bi zavzeli pomembno mesto.
Prav zato so pričakovanja glede novega filma zelo visoka. Glavno vlogo je odigral trenutno vseprisotni Pedro Pascal, družbo pa mu delajo Vanessa Kirby, Ebon Moss-Bachrach in Joseph Quinn. Film je zasnovan kot nov začetek in povsem ignorira prejšnje polomije v franšizi. Marvelov cilj je s tem filmom ne le ponovno predstaviti ekipo širši publiki, temveč tudi zapolniti vsebinsko vrzel v svojem filmskem vesolju. Fantastični štirje so namreč v stripih pogosto v središču večjih zgodb, prek njih pa bo lahko studio gledalcem predstavil množico novih likov in si na tak način zagotovil snov za nove filme. Strahu, da bi v prihodnosti trpeli pomanjkanje filmov o superjunakih, torej ni.
