Hrvaška glasbena scena je 8. junija ostala brez enega svojih najpomembnejših sodobnih jazz glasbenikov. V 53. letu starosti je v Zagrebu umrl pianist in skladatelj Matija Dedić, sin dveh glasbenih legend – pevke Gabi Novak in kantavtorja Arsena Dedića.
Hrvati so zajeli dih in upali, da bo srce Gabi Novak, ki je mesec dni pozneje, 8. julija, slavila 89. rojstni dan, zdržalo ob tej tragediji in bilo naprej. Ostala je namreč tako rekoč sama. Že pred desetimi leti jo je, prav tako avgusta, v 78. letu starosti zapustil Arsen Dedić, s katerim je bila poročena 42 let, ko je odšel še sin, pa je ostala le še vnukinja Lu.
Težko otroštvo, skokovit vzpon
Gabi Novak javnost z izjemo spominske slovesnosti po smrti sina ni videvala. Po poškodbi hrbtenice se je več mesecev zdravila v rehabilitacijskem centru v Zagrebu, v svojih zadnjih dnevih pa naj bi se bojevala s pljučnico.
Rojena v Berlinu mami Nemki in očetu Hrvatu se je z družino tik pred začetkom druge svetovne vojne preselila najprej v Zagreb, nato so jo starši poslali k starim staršem na Hvar, po vojni pa je spet prišla v Zagreb, kjer je z mamo živela v sobici pri prijateljih. Očeta so ji namreč tik pred koncem vojne po krivici ubili, o čemer je več povedala tudi v televizijskem portretu hrvaške nacionalke HRT U svom filmu.
Njen talent je, preden je zaslovela kot glasbena interpretka, zasijal na likovnem področju, po srednji šoli pa je poleg dela risarke in scenografke v Zagreb filmu sodelovala tudi pri sinhronizaciji animiranih filmov. Prav prek njih jo je odkril slovenski skladatelj in dirigent Bojan Adamič in zvezda je bila rojena. In to zvezda, ki je sijala sama od sebe, ne zaradi glasbenikov Stipice Kalogjere in Arsena, s katerima je bila poročena.
V sedemdesetih družina
Šestdeseta so novo zvezdo po besedah hrvaškega glasbenega urednika in avtorja Siniše Škarice v Knjigi o Gabi pričakala z odprtimi rokami. »Že Zagreb '60 bo potrdil veliko priljubljenost Gabi Novak. Namreč, obe zmagovalni pesmi, po izboru žirije Ti si moja obala Stipice Kalogjere in Drage Britvića ter Meštrovićev zdenac Vilibalda Čakleca in Britvića po izboru občinstva, je pela Gabi,« je zapisal v knjigi in dodal, da je na Zagrebškem festivalu nato tekmovala tolikokrat, da je lažje navesti leta, ko ni nastopila.
Zagrebški festival je bil tudi prizorišče prvega srečanja Gabi in Arsena, ki je zanjo napisal številne pesmi. Glasbenica je njuno prvo srečanje na vaji festivala opisala z besedami: »Spoznal naju je Mario Bogliuni. A Arsen je rekel: 'Ne govori ti meni, saj že vem, kdo je Gabi Novak. V Šibeniku sem imel že leta 1958 v svoji mapi nalepljeno njeno sliko.'« To mapo je po njenih besedah prinesel na naslednjo vajo, ona pa je takoj vedela, da bosta postala čudovita prijatelja. »To naju je vodilo vse življenje, do najine odločitve, da sploh bova skupaj.«
Ta odločitev je vodila v štiri desetletja skupnega življenja, kjer se je kljub svojemu umetniškemu talentu bolj prilagajala Gabi. V desetletju, ko je rodila Matijo, je ostala doma in se posvečala družini, sprejemala je tudi Arsenove skoke čez plot, saj je vedela, v kaj se spušča, še preden se je poročila z njim, potem ko je pred desetletjem umrl, pa je najbolj pogrešala njune pogovore ob jutranji kavi.
Ponos Hrvaške
Kako velika je bila in koliko je pomenila za popularno kulturo, je minule dni pričal tudi odziv na njeno smrt, ne samo na Hrvaškem, ampak po vsej regiji, izrazom sožalja ste se med drugimi pridružila hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik Zoran Milanović, ki je v svoji objavi na facebooku strnil misli njenih oboževalcev.
»Danes smo žalostni vsi, ki smo imeli čast in zadovoljstvo odraščati in živeti ob glasbeni zgodbi Gabi Novak. Kajti Gabi Novak ni bila samo glasba, to je bila zgodba o pogumnih ljudeh, upanju, sreči in ljubezni, ki jih je Gabi neponovljivo in edinstveno prelila v pesem. Zaradi Gabi si bomo zapomnili le srečne dni in vedeli bomo, kaj je ljubezen. Z njenim odhodom se je končala ena najlepših in najdlje trajajočih družinskih zgodb na hrvaški glasbeni in sploh umetniški sceni. Gabi Novak in njena družina sta za seboj pustili glasbeno bogastvo, na katero bo Hrvaška še dolgo ponosna,« je zapisal.
