Prvo julijsko soboto je Portorož zaživel v ritmih 44. Melodij morja in sonca (MMS) – festivala, ki je v svoji bogati zgodovini ustvaril nešteto poletnih uspešnic, ki večinoma opevajo morje, sonce in poletje. Tej bogati glasbeni beri se je letos pridružilo štirinajst novih melodij, izmed katerih je vsak našel svojo uspešnico. No, tista, ki je na koncu najbolj navdušila, pa prihaja izpod rok mojstra uspešnic – Dareta Kauriča, ki je s skladbo Kristalno jasno dosegel že peto festivalsko zmago.
Fant stare šole
»Nadvse sem vesel in ponosen, da sem zmagal na 44. Melodijah morja in sonca. Tega nisem pričakoval niti v sanjah. Vedel sem, da imam dober komad, ki pa ni tipično MMS-ovski, zato sem tega uspeha še toliko bolj vesel. Komaj čakam, da bodo šle stvari naprej, zdaj ko sem stopil na novo glasbeno pot,« so bile prve besede, ki jih je novopečeni zmagovalec povedal takoj po zaključku festivala, ki zaseda posebno mesto v njegovi karieri. Dare Kaurič je na poletnih melodijah namreč nastopil že dvanajstič, kar štirikrat (do letošnje 44. edicije) pa jih je tudi osvojil, kar ga uvršča med najuspešnejše avtorje in izvajalce tega festivala. Zmagal je trikrat s Kingstoni (Ko bo padal dež – 1996, Cela ulica nori – 1998 in Hotel modro nebo – 2002) ter enkrat z Atomik Harmoniki (Brizgalna brizga – 2004).
Na vprašanje, kaj pravi »notranji radar« za uspešnice, Kaurič odgovarja, da takega radarja preprosto ni. »Je pa letošnja zmaga zame najslajša, saj nekako nakazuje tudi lepo popotnico za mojo glasbeno pot naprej. Seveda pa sem ponosen, da festivalske zmagovalke pojejo tudi generacije, ki se še niso rodile, ko sem napisal te pesmi.« Dare ob tem še dodaja, da preprosto ne zna načrtovati uspešnice. »Ob tem se niti ne oziram na najnovejše trende, ampak sem bolj 'fant stare šole'. Nisem matematik … Vse stvari delam z dušo in srcem, in ko se zgodi, se zgodi.«
In zgodila se je samostojna pot
Dare Kaurič je večini najbolj poznan kot član skupine Kingston, s katero se je pred kratkim razšel prav z namero, da se bolj posveti solističnemu projektu, ki se je medil že kar nekaj časa, zdaj pa je začutil, da je pravi čas, da se mu preda v celoti. Mar to pomeni manj kompromisov, več srca ali nekaj čisto tretjega, Daretovega?
»Trideset let v bendu je kar dolga doba, ki – če ne bi bilo prijateljstva med nami – absolutno ne bi trajalo tako dolgo. Skratka, pride pa moment, ko se človek odloči za novo pot, novo iskanje, tako glasbeno kot osebno. Zagotovo bo manj kompromisov, srce pa je bilo vedno pri vsaki stvari, pri kateri sem bil zraven,« je odgovoril Kaurič, ki ga v prihodnosti čaka kar nekaj nastopov s spremljevalno zasedbo Tambura Team, s katero izvaja jagodni zbor skladb, katerih avtor je. »Tako v repertoarju najdete pesmi od Kuzel, Kingstonov, Zablujene generacije, Atomik harmonikov in samostojnih solističnih … Seveda bo tu, čez leto dni, še nastop na MMS 2026, saj sem kot letošnji zmagovalec obvezan, da zmagovalno skladbo naslednje leto ponovim v revijalnem programu.«
Nove skladbe čakajo na pravi čas
Idrijski glasbenik, ki je slovensko popularno glasbo zaznamoval s številnimi glasbeniki projekti ter v bogati karieri ustvaril več kot dvesto avtorskih pesmi, pa z zmago na MMS 2025 še zdaleč ni rekel zadnje besede. V predalu namreč že čakajo nove skladbe, za katere pravi, da potrebujejo čas.
»Verjamem v vse svoje pesmi, ampak za vsako mora priti pravi trenutek. Tako kot je prišel za Kristalno jasno. Pesem je bila že kar nekaj časa skoraj končana – nameraval sem jo uvrstiti že na svoj album duetov Muzika za ples, na katerem sem sodeloval z mnogimi odličnimi izvajalci, kot so Anika Horvat, New Swing Quartet, Tinkara Kovač, Psihomodo Pop, Katarina Mala, Prifarski muzikanti, Zlatko in drugi. Toda nekako nisem videl povezave za izvedbo v duetu. Tako da je lenobno čakala v predalu, dokler ni prišel pravi čas zanjo,« nam je pojasnil Kaurič, ki je za konec dejal, da so mu pri vseh skladbah še kako pomembna besedila. »Od nekdaj vedno rad najprej preberem oziroma napišem besedilo, kar je zame težje napisati kot glasbo. Ko sem na primer prosil Tulia Furlaniča, da bi posnel pesem z menoj, je najprej rekel: 'Pošlji mi besedilo!' Ko ga je prebral, mi je samo napisal: »Sem za!« Tako nekako tudi jaz funkcioniram. (Smeh.) Vedno rad prisluhnem besedilom Pera Lovšina, ki zna z nekaj besedami pričarati vse mogoče občutke, ali pa recimo Zorana Predina, ki je v kiticah mogoče za nekatere malce preveč 'težak', v refrenu pa se odpre, da zna pritegniti vsakega, tudi če ga zgodba v besedilu sploh ne zanima.«
