Ne psihološka drama, ne grozljivka in ne kriminalka – za najzahtevnejši filmski žanr dandanes velja komedija. Tip humorja, kakršen je bil pred desetletji sprejemljiv, danes hitreje užali ali razjezi občinstvo, biti duhovit na način, ki se iz nikogar ne norčuje, pa je umetnost, ki se ji le redki posvečajo. Zaradi pomanjkanja komedij tiste redke, ki jih posnamejo, dobijo toliko več pozornosti. Še posebej, če gre za ponovno obujanje nekdaj uspešne franšize Gola pištola (The Naked Gun).
Šaljiva trojica
Vse se je začelo v šestdesetih v zvezni državi Wisconsin, ko je trojica mladeničev – brata David in Jerry Zucker ter njun prijatelj iz otroštva Jim Abrahams – z domačo kamero ustvarjala kratke filmčke. Hollywood je v tistem času ustvarjal velike in resne epske spektakle, strašansko resne pa so bile tudi serije, ki so jih gledalci spremljali na malih ekranih. To je bil čas policijskih nanizank Dragnet in M Squad, v katerih so resnobni detektivi in policisti strogo in brez pičice humorja reševali zločine. V sedemdesetih so nato zavladali filmi katastrof: dogajali so se hudi požari (Peklenski stolp, 1974) in potresi (Potres, 1974), prožili so se uničujoči plazovi (Plaz, 1978), polna nevarnosti pa so bila tudi letališča in letala (Letališče, 1970). Trojica filmskih navdušencev Zucker-Abrahams-Zucker, ki se je je prijelo ime ZAZ, je imela dovolj vse te silne resnosti. Ustvarili so film The Kentucky Fried Movie (1977), v katerem so se vsepovprek norčevali, izdelek pa so začinili še z obilico šal, tudi takšnih bolj kosmatih. Film je bil uspešen in jim je odprl vrata v nadaljnje ustvarjanje.
Parodiranje resnih zgodb
Preboj je trojica doživela s parodijo Ali je pilot v letalu? (Airplane!, 1980), v kateri se ustvarjalci v hitrem tempu menjavanja situacijske komedije, besednih iger, šal in dovtipov zelo neposredno norčujejo iz filmov katastrofe. K uspehu filma je veliko dodala tudi igralska zasedba, saj je trojici ZAZ uspelo pridobiti kar nekaj igralcev iz izvirnih filmov katastrof. Med njimi tudi Leslieja Nielsena, ki je v Pozejdonovi avanturi (Poseidon Adventure, 1972) igral kapitana elegantne čezoceanske ladje, ki jo prevrne cunami. V Ali je pilot v letalu? se je vživel v resnobnega zdravnika, ki ob skrajno absurdnih situacijah na obrazu vseskozi ohranja povsem resen izraz. Točno to njegovo navidezno nezavedanje komičnosti je tako navdušilo brata Zucker in Abrahamsa, da so Nielsenu ponudili glavno vlogo v nastajajoči televizijski seriji.
Prvi del nanizanke Police Squad! In Color je izšel 4. marca 1982, čemur je do julija sledilo pet nadaljevanj, nakar je televizijska hiša ABC nanizanko čez noč ukinila. Ta poteza velja za eno najbolj nedoumljivih v svetu televizijskih serij, saj je Police Squad! In Color dosegal dobre rezultate pri občinstvu. Nanizanka je brutalno in neposredno parodirala resnobne detektivske serije, pri čemer je Leslie Nielsen kot štorasti detektiv Frank Drebin vseskozi ohranjal tisti skrajno resni izraz. Nielsen je kasneje v enem od intervjujev povedal, da je televizijski šef nanizanko ukinil, ker je po njegovem od gledalcev terjala preveč zbranosti, saj da so si komični elementi prehitro sledili. »To mora biti najbolj neumen razlog za ukinitev TV-serije, kar jih je kdaj navedla katera od televizijskih mrež,« so ukinitev pokomentirali v eni od revij.
Najboljša komedija vseh časov?
Minilo je nekaj let in trojica ZAZ se je ukvarjala z drugimi filmi, ko se je pojavila možnost za obuditev nanizanke Police Squad!, tokrat v obliki filma. Več ali manj ista ekipa je pristopila k projektu in leta 1988 je izšel film Gola pištola (The Naked Gun: From the Files of Police Squad!). Zgodba se neposredno navezuje na nanizanko, a so film razumeli tudi gledalci, ki s televizijsko serijo niso bili seznanjeni. Zgodba je namreč silno preprosta: nerodni policist Frank Drebin poskuša preprečiti atentat na britansko kraljico Elizabeto II., ob tem pa se znajde v številnih nenavadnih in komičnih situacijah. Zaplete se v romanco in povzroča kaos, kjer koli se pojavi. V filmu poleg Nielsena med drugimi nastopajo Priscilla Presley, Ricardo Montalbán in O. J. Simpson. Gola pištola je požela izjemen uspeh, tako glede financ kot kritik. Ugleden recenzent Roger Ebert iz časopisa Chicago Sun-Times je filmu podelil tri zvezdice in pol (od štirih), več različnih inštitutov pa je film uvrstilo med najboljše komedije vseh časov.
Razume se, da je ob tolikšnem uspehu takoj steklo snovanje nadaljevanja. Leta 1991 je izšel drugi del, ki ga je prav tako režiral David Zucker in je večinoma vključeval isto ekipo. Tudi ta film je dosegel velikanski uspeh, a nekoliko manjšega od predhodnika. Ker se železo kuje, dokler je vroče, je kmalu sledilo še eno nadaljevanje: Gola pištola 3 je izšla leta 1994. Po zaslugi predhodnega uspeha je tudi ta film zelo solidno zaslužil, kritiki pa so tokrat ostali večinoma hladni.
Nov film po 31 letih
Minilo je več kot desetletje, preden se je začelo govoriti o potencialnem novem nadaljevanju, do katerega je zares prišlo šele letos. Prvo snovanje Gole pištole 4 je prekinila smrt glavnega igralca Nielsena, ki je umrl zaradi pljučnice. Tudi več naslednjih poskusov obujanja franšize je padlo v vodo, dokler nista k projektu pristopila producent Seth MacFarlane in režiser Akiva Schaffer, ki sta glavno vlogo ponudila igralcu, ki sicer nima prav veliko izkušenj s komedijami, zveni pa njegovo ime podobno kot ime Leslieja Nielsena. Liam Neeson, 73-letni večkrat nagrajeni igralec, je sprejel ponudbo in se v Goli pištoli 4 vživel v Franka Drebina ml., sina štorastega detektiva iz prejšnjih filmov. Tudi on s podobno resnobnim izrazom razrešuje primere, ki jih dodelijo njegovemu elitnemu oddelku. Tokrat mora ugotoviti, kdo je umoril tehnološkega mogotca in zakaj, ob preiskavi pa se veliko druži z žrtvino sestro, prelestno Beth (Pamela Anderson). Ob divjem tempu prepletanja situacijske in vizualne komedije, črnega humorja, sarkazma ter zares zvrhane mere šal na račun prebave in seksa se med glavnima likoma splete romanca, ki je s platna preskočila tudi v resnično življenje – Neeson in Andersonova naj bi med snemanjem postala par tudi zasebno. Kritiki, ki film opisujejo kot »veličastno trapast«, Goli pištoli 4 namenjajo pretežno odobravajoče besede. Hvalijo kombinacijo različnih vrst humorja, igro Neesona in Andersonove in to, da film traja le uro in 25 minut. Priporočajo ga nostalgikom in oboževalcem izvirne franšize ter ljubiteljem preprostih, neposrednih šal.
