Skladatelj in klaviaturist Mirko Vuksanović je soustanovitelj skupine Avtomobili, ki letos zaznamuje dve pomembni obletnici – 42 let delovanja in 40 let od izdaje prve plošče. V zasedbi deluje kot klaviaturist in skladatelj, glasbo pa piše tudi za gledališke predstave v Sloveniji in tujini, največ za Mestno gledališče v Brnu na Češkem. Za ustvarjanje v primorskih gledališčih je letos prejel nagrado tantadruj za življenjsko delo, ki jo je prvič v zgodovini podeljevanja dobil avtor glasbe.
Kaj vam pomeni ta nagrada?
Pravzaprav sem bil zelo presenečen in počaščen, tudi zato, ker avtorjev glasbe dostikrat, ko se piše o gledališču, niti ne omenijo.
Kako pa ste se sploh začeli ukvarjati s pisanjem glasbe za gledališče?
Umetniški vodja takrat še Primorskega dramskega gledališča Janez Starina me je povabil k sodelovanju. Z nekom je bil namreč že dogovorjen za predstavo Kaj je videl butler angleškega dramatika Joeja Ortona, a je ta odpovedal, zato je iskal, kdo bi bil še primeren na lokalni ravni, in so prišli do mene. Zame je bilo to kar nekoliko šokantno. Malo sem razmislil, na koncu pa sem ta izziv sprejel, saj je zame pisanje glasbe zelo preprosto, včasih celo preveč. To se je izkazalo za eno najboljših odločitev mojega življenja, saj sem večino svojih dohodkov ustvaril z ustvarjanjem gledališke glasbe.
Kako pa jo običajno ustvarjate, se prej pogovorite z režiserjem in drugo ekipo, preberete besedilo, hodite na vaje?
Seveda se najprej pogovorim z režiserjem, saj je on avtor predstave in morajo biti vsi gledališki elementi usklajeni. Natančno preberem tudi besedilo in ob tem poskušam slišati nekatere stvari – situacijo, osebe, vzdušje … Potem hodim na vaje, kjer preizkušam, kako deluje glasba. Šele takrat, ko so postavljene scena in luči, igralci oblečeni in naličeni ter predstava teče, vem, ali sem pravilno razmišljal.
Z Avtomobili pa pesmi ustvarjate že 42 let. Kaj vas še drži skupaj?
Lahko bi rekel, da navada. Očitno je, da po 42 letih človek nima dosti želje, da bi kaj spremenil. To je pač lastnost nas starejših ljudi. Pa tudi, zakaj bi spreminjal nekaj, v čemer uživaš in kjer je vse tako lepo in preprosto.
Prihajajo kakšne nove pesmi, morda celo album?
Zadnjih nekaj mesecev smo bili kar dejavni, zato ni bilo časa za dodelavo novih pesmi. So pa te že v nastajanju. Trenutno čakamo na Markov pesniški navdih, da nadaljujemo. Nikamor se nam ne mudi in nič nas ne priganja. Naš moto je počasi in zanesljivo.
Je z bratom Markom po toliko letih lažje ali težje delati?
Ne vem, kako bi bilo delati v skupini brez brata, to je že taka navada … K sreči se dobro razumeva, obstajajo bratje, ki se ne. Mogoče je sreča, da imava sposobnosti za čisto drugačne stvari. On nima nobene želje in tudi ne sposobnosti za pisanje glasbe, pri meni pa je enako s pisanjem besedil.
Kateri od vaju pa je drugega povlekel v glasbo?
Marko je tri leta in pol starejši, tako sem pravzaprav del njegovega projekta ukvarjanja z glasbo. Kot osemletnik sem moral znati na pamet Emerson, Lake & Palmer in jih poslušati desetkrat na dan. Da ne bo pomote, Marko je zelo fajn človek in dober brat.
Delujeta zelo povezano. Se slišita vsak dan?
Skoraj vsak dan.
Kaj vaju poleg glasbe še povezuje? Za Marka vemo, da rad vrtnari, tudi vi?
Ne, vrt prepuščam ženi, pri Marku pa je obrnjeno.
Kaj pa vi radi počnete v prostem času, če izvzamemo glasbo?
Marko že dolgo zelo rad kuha, zadnje čase pa tudi sam zelo rad kuham in namesto žene vprašam njega za nasvet.
Kaj pa kuhate?
Kuham vse sorte, zelo rad pa imam italijansko kuhinjo.
Leto z nagradami boste gotovo izkoristili za kakšen dopust …
Seveda. Za teden do deset dni gremo na morje in potem vedno še kam drugam. Včasih sem zelo rad hodil na Češko kot turist, a zdaj sem bil tam tolikokrat službeno, da bi bilo malo absurdno, če bi šel tja še kot turist. Kup drugih dežel je še na voljo za odkrivanje. Zadnje čase nam je všeč Španija. Zanimivo je, da sem kmalu po tistem, ko sva z ženo spomladi rezervirala izlet v Sevillo, izvedel, da bom delal Beaumarchaisovega Seviljskega brivca. Seveda sem moral tam potem iti do brivca. Zelo dobro me je obril. Je bil pa zelo slikovit, vmes je tudi malo prepeval.
