»Družina po očetovi strani je bila zelo revna, mama pa je prihajala iz bogate hiše,« se je spomnila: »Ko sem jo vprašala, zakaj se je poročila z revežem, mi je rekla: 'Bil je lep.'« Sama očeta sicer ni nikoli spoznala, saj je umrl, ko je imela komaj dve leti. »Pravijo pa, da sem mu podobna,« je dodala in v zvezi z očetom razkrila še eno zgodbo, ki je neposredno povezana tudi z njenim imenom: »Krščena sem bila kot Lepava. Moj oče je izrecno zahteval, naj mi dajo to ime. Kasneje smo izvedeli, da je imel, ko je bil v razmerju z mojo mamo, ljubimko s tem imenom. Pa vendar mi je to ime danes ljubo, saj je edinstveno, a za večino sem vseeno le Lepa« je še povedala in dodala, da je morda zaradi tega še toliko bolj neizmerno ljubila svojo mamo. »Le z njo sem odraščala. Ko je umrla, stara je bila 94 let, me je izguba globoko prizadela. Nikoli je nisem prebolela. Bila je moja največja opora, čeprav tega ni kazala pred mojim bratom. On namreč ni hotel, da bi bila pevka – bal se je, da bom zaplavala v napačne vode. Dobila sem tudi kakšno klofuto, a sem kljub temu šla na avdicijo. Kasneje mi je rekel, da če bi vedel, kaj bom postala, mi tega nikoli ne bi branil.«
Najbolj jo je zaznamovala ljubezen z Duškom Štrbcem, s katerim je bila sedem let, sicer pa ima nečaka, na katerega gleda kot na svojega sina. »Rodil se je, ko sem imela 22 let. Vedno sem mu pravila tetkino edino dete,« je še povedala Lepa Lukić.
