Juan Carlos je postal kralj novembra 1975 po smrti diktatorja Franca in bil izjemno priljubljen kot simbol demokratizacije po diktaturi. Pozneje so njegovo podobo spodkopali ljubezenske in finančne afere ter skrivni računi v davčnih oazah in razkošno življenje, prejel pa je tudi sporna darila, kot je znesek 100 milijonov dolarjev, ki ga je prejel od zdaj že pokojnega savdskega kralja Abdulaha bin Abdulaziz Al Sauda. Po nesreči med lovom na slone v Bocvani leta 2012, v času gospodarske krize, je postal simbol elitne odtujenosti, svoje vedenje pa danes »gorko obžaluje«.
Prestol je zapustil z abdikacijo leta 2014, nasledil pa ga je sin Filip VI. V začetku tega meseca je v Franciji izdal 512 strani dolgo biografijo »Juan Carlos I d'Espagne. Réconciliation«, ki jo je v sodelovanju z njim napisala francoska pisateljica Laurence Debray, v njej pa obžaluje nekatera svoja dejanja.
Prestolu se je, kot trdi, odpovedal, ker ni želel osramotiti svojega sina in da ne bi postal breme kraljevi družini, kar je bil po njegovih besedah tudi glavni razlog, da je zapustil Španijo in se preselil v Abu Dabi. »Nihče me ni izgnal. Sam sem se odločil, da ne bom oviral delovanja krone ali sina kot vladarja,« pravi. Sina, poleg katerega ima še dve hčerki, Eleno in Cristino, pa hvali kot kralja, a kritizira kot sina, ker mu je »zaradi dolžnosti obrnil hrbet«.
