Lovro Prešiček je mlad in duhovit radijski ter televizijski voditelj, ki ga lahko slišite na frekvencah programa Veseljak. Prepoznan je po svojem značilnem pogledu na svet in suverenem občutku za humor. Prihaja iz Radeč, nase pa je najprej opozoril na platformi youtube, kjer je pred leti objavljal komično navdahnjene posnetke. V prostem času rad raziskuje skrite kotičke Slovenije in Krka. Opisuje se kot amaterski pokuševalec hrane z velikim zanimanjem za enologijo, vedo o predelovanju grozdja ter negi vin. V tem sproščenem intervjuju odgovarja s kančkom nostalgije, radovednosti in (samo)ironije.
Če bi lahko obdržali samo en spomin za preostanek svojega življenja, kateri bi to bil?
Najverjetneje spomin z otroških počitnic s starši. Pa ne toliko zaradi morja ali smučanja, temveč zato, ker se takrat nedolžno in naivno še nisem zavedal, da obstajajo davki, prispevki, položnice, cene toaletnega papirja, bencina, parkirnih kazni, tako ali drugače prenosljivih bolezni ter seveda odgovornost. Ampak k sreči se mi ni treba tja vračati, ker bi marsikateri znanec trdil – in jaz bi se z njim strinjal – da sem v resnici še vedno star dvanajst let. In vedno tudi bom.
Če bi lahko naložili svojo zavest v stroj, bi to storili?
Zavoljo hipotetičnih potomcev in vseh, ki me poznajo, morda ne bi bilo najbolje. Mislim, da vse moje skrite misli ob gledanju izbora miss Slovenije ali, za kontrast, prenosa seje državnega zbora, skrite in neizgovorjene kletvice, namenjene vozniku črnega bavarca, ki se enostavno ne zna peljati po voznem pasu, morajo ostati v moji glavi. Bi bil pa vesel, če bi iz moje zavesti lahko pobrali tiste bolj kreativne trenutke in lepe spomine, ki sem jih ustvaril.
Če bi lahko živeli v katerem koli zgodovinskem obdobju, katero obdobje bi izbrali?
Za razliko od mnenj mojih vrstnikov, ki bi šli verjetno v 70. leta deliti ljubezen, zelene zvitke in herpese na glasbenih festivalih, jaz trenutnega obdobja ne bi zamenjal. Svet se iz dneva v dan spreminja, meje tehnologije. znanosti in zdravstva gredo naprej, svet je postal bolj odprt za ljubezen, kulturo, domačo herbaristiko in se sooča s pomembnimi vprašanji, ki jih bo slej ko prej tudi razrešil.
Če bi lahko imeli večerjo s komer koli, kdo bi to bil in o čem bi se pogovarjala?
Večerjal bi z Josipom Brozom Titom. Poleg očitnih vprašanj bi se z njim pogovarjal predvsem o načinih in primerih dobre prakse, kako bi si lahko omislil svoj privatni živalski vrt, kjer bi lahko vzgajal in se stiskal k zebram, kengurujem, lamam, kamelam. Sicer si predstavljam, da bi ta pogovor kaj hitro končala, ker bi mi verjetno slej ko prej povedal, da se temu reče ranč.
Verjetno bi ga povprašal tudi o njegovih najljubših jedeh s potovanj po svetu, predvsem pa bi ga vprašal, ali bi prišel v moj podkast. Ki ga sicer še nimam, ampak ga bom naredil. Ker zakaj pa ne. Saj jih še nimamo dovolj.
Če bi lahko komur koli postavili eno vprašanje, ta pa bi vam moral odgovoriti iskreno, komu bi ga postavili in kaj bi ga vprašali?
Boruta Pahorja bi iskreno vprašal, katera točno je bila tista miška mala. Ker ta miška danes ni več tako mala, me zanima, če bi ji še vedno rekel miška mala. Ker pa vem, da je to vprašanje skupaj s pripadajočimi šalami že mimo, bi resno vprašal Milana Kučana za iskren recept njegove Štefi za njeno domačo župco. Tisto ta špecialno.
