Za nekatere je bil njegov nastop baladna poslastica, za druge hladna predjed. Slakonja prihodnji teden odhaja v švicarski Basel, kjer bo sredi maja na Evroviziji zastopal slovenske barve.
Kljub temu da bo letos praznoval 40 let, je Klemen Slakonja precej stari znanec televizije, saj je bil že pri svojih poznih dvajsetih eden izmed naših najprepoznavnejših televizijskih obrazov. Igralec, imitator, komik, voditelj in pevec zna s svojimi talenti spretno razvajati občinstvo, kar v šovbiznisu ni samoumevno, saj imajo od profesionalnih zabavljačev ljudje vedno visoka pričakovanja.
In ravno Slakonja se je v povprečju suhih poskusov slovenskega televizijskega humorja v zadnjih nekaj desetletjih poleg Jurija Zrneca in Lada Bizovičarja izkazal kot ena najobetavnejših medijskih osebnosti. Da je ljubljenec občinstva, so pokazale že številne medijske nagrade, ki jih je doslej nabral, med njimi je recimo njegova zbirka že davno izumrlih nagrad – viktorjev.
Klemen je izvrsten vokalist in odrski človek, ki obvlada svoje telo, z obrazom, ki ga lahko z veliko mero verodostojnosti preoblikuje bodisi v resne, nekoliko zagrenjene poteze Janeza Janše bodisi v polikani obraz Melanie Trump. »V svojih imitacijah nikoli nočem biti žaljiv. Imitiranega skušam prikazati v komični luči s pomočjo realnih stvari, ki so se dogajale. Potem pa se privrženci te osebe lahko s tem identificirajo, njeni nasprotniki pa tudi. Vedno stremim k temu,« je leta 2016 povedal v enem od intervjujev.
Vsaki osebnosti, ki jo je v svojih znanih glasbenih priredbah posnemal, se je dodobra posvetil in jo raziskal do potankosti. Ko se je lotil Slavoja Žižka, si je recimo za to, da je naštudiral njegovo osebnost in prečesal vsa njegova predavanja, ki jih je lahko našel na spletu, vzel vse poletje.
Leta 2016 je Klemen na svojem profilu na youtubu objavil svojo prvo in morda najuspešnejšo imitacijo tuje osebnosti. Njegov Vladimir Putin je v manj kot dveh dneh presegel milijon ogledov. Ob gledališki karieri, ki jo je gradil vzporedno s televizijsko (vmes je bil zaposlen kot član ansambla SNG Drama Ljubljana), je doslej štirikrat vodil oddajo Ema, v najuglednejših terminih pa smo ga lahko gledali v oddajah, kot so Hri-bar, Zadetek v petek in Je bella cesta.
Letošnja Ema, kjer je kot 30. slovenski evrovizijski predstavnik slavil zmago, pomeni prelomnico v njegovi javni podobi. Ljudem želi v trenutni ustvarjalni dobi, ki jo prežema predvsem glasba, pokazati svojo čustveno in veliko bolj ranljivo plat – želi biti preprosto Klemen. Ali bo to za ljudi dovolj, bo pokazal čas.
Izpovedi kameleona
Slovenska evrovizijska ekipa je že v nizkem startu. Naslednji teden, v petek, 2. maja, potujejo v švicarski Basel, kjer Klemna že naslednji dan čaka prva vaja. Počasna balada How much time do we have left, s katero je zmagal v izboru Ema, je sprožila mešane občutke. Vemo, da se tematsko navezuje na hudo preizkušnjo, ki sta jo morala prebroditi z ženo, igralko Mojco Fatur. V začetku leta 2016 se jima je življenje obrnilo na glavo, ko so njej diagnosticirali hudo obolenje kostnega mozga, ki pa ga je kasneje uspešno premagala. To je eden od razlogov, da bo Klemen tudi na evrovizijskem odru kot prvi človek na tem tekmovanju pel obrnjen na glavo. Ker to ni preprost podvig, vsak dan vadi stojo ob steni, da se lahko telo brez večjih presenečenj čim bolj navadi na nenaravni položaj.
Z besedilom njegove pesmi so se poistovetili zlasti ljubitelji pop balad in tisti, ki so šli sami skozi bolečo življenjsko izkušnjo. Medtem so na drugi strani tisti, ki trdijo, da so že zdavnaj pozabili, kako gre melodija, ali pa mu očitajo celo eksploatacijo ženine bolezni. Po Klemnovih trditvah je pesem iskren poskus, da bi razgalil svoje srce. »Včasih imaš občutek, sploh ko gledaš stavnice, da vse skupaj nima smisla. Ko se dejansko srečaš z ljudmi, pa vidiš, da se jih je pesem dotaknila in da potuje. In to se mi zdi zelo pomembno in zelo pozitivna izkušnja,« je pojasnil na predevrovizijskem druženju, ki so ga ta teden pripravili na RTV.
Skok v novo poglavje
Kot tretji po vrsti bo nastopil že na prvem polfinalnem evrovizijskem večeru, ki bo 13. maja. Čeprav se z uvrstitvijo ne želi obremenjevati, ima visoka pričakovanja. Predvsem bi rad pustil svoj pečat na odru, ki ga je prvič vzljubil pri sedmih letih. Takrat je zmagala pesem Insieme, ki jo je mladi Brežičan v polomljeni italijanščini prepeval od jutra do večera. A kmalu potem, ko je v izboru Ema februarja zmagal, se je njegovo veselje hitro skalilo. Sesul ga je eden od odzivov na njegov video, v katerem posnema vse evrovizijske zmagovalce od leta 2000 dalje, med njimi temnopoltega Dava Bentona, ki je Estoniji priboril evrovizijsko zmago leta 2001. Danes je to, da se belopolti človek s črno pobarvanim obrazom prelevi v temnopoltega, zanj praktično družbeni samomor. Tako imenovani blackface oziroma črni obraz namreč velja za sporno prakso belih igralcev in zabavljačev, ki so se po obrazu mazali s pretiranimi gledališkimi ličili, včasih pa kar s črnim lakom za čevlje, da bi tako na stereotipen način posnemali temnopolte in jih pri tem ponižali. V intervjuju je Klemen povedal, da se mu zdi pomembno, da se je vse skupaj zgodilo, in poudaril, da njegovi nameni nikakor niso bili slabi. V Estoniji se je nato z Bentonom celo srečal. Za N1 se je spominjal: »Kar mi je povedal, se mi zdi zelo pomembno pri nadaljevanju moje poti. Njegovo glavno sporočilo meni je bilo: nikoli ne obupaj. Ko mi je to rekel, so se mi ulile solze. Očitno je zadel žebljico na glavico.«
