Devetinšestdeseti izbor za Pesem Evrovizije 2025, ki bo 13., 15. in 17. maja v Baslu dosegel vrhunec, obljublja še eno vznemirljivo poglavje v bogati zgodovini tega mednarodnega glasbenega tekmovanja, ki je nastal po vzoru Sanrema in ki se je začel prav v Švici. Leta 1956 je namreč v Luganu potekal prvi izbor, na njem je nastopilo sedem držav, katerih predstavniki so odpeli po dve pesmi. Na koncu je s skladbo Refrain slavila švicarska predstavnica Lys Assia (1924–2018). Skozi desetletja se je število udeleženk močno povečalo, kar je privedlo do uvedbe polfinalov leta 2004, da bi tako večjemu številu držav omogočili sodelovanje. Leta 2008 so dodali še drugi polfinalni večer.
Dobrodošli doma
Glasbeni fenomen se torej 69 let pozneje znova vrača na domača tla. Prav zato so se organizatorji odločili za slogan Dobrodošli doma, vsak izmed treh večerov pa bo imel svojo zgodbo. Prvi polfinalni večer, 13. maja, se bo imenoval Tam, kjer se je vse začelo. Vsa pozornost bo usmerjena v Švico, kjer je tudi sedež zveze EBU. Dva dni pozneje, 15. maja, bodo v drugem predizboru v ospredju evrovizijski oboževalci (Eurovision Fans). Sklepno dejanje pa bo 17. maja potekalo pod sloganom Poklonimo se novemu zmagovalcu (Let's Celebrate a New Winner).
Dogodek bodo pripravili v areni St. Jakobshalle, ki sprejme do 12.400 gledalcev ter je znana po različnih športnih in koncertnih dogodkih. Na izboru letos sodeluje 37 držav. Med njimi je Črna gora, ki se vrača po dveh letih odsotnosti, medtem ko je Moldavija svojo udeležbo odpovedala zaradi ekonomskih razlogov in slabe kakovosti nacionalnega izbora. Države, ki so avtomatično uvrščene v finale, ker največ prispevajo v blagajno, so še vedno Francija, Nemčija, Italija, Španija, Združeno kraljestvo in lanska zmagovalka Švica. Vse druge države bodo tekmovale v polfinalih, od koder se bo 20 najboljših (iz vsakega predizbora po deset) uvrstilo v finale, kar pomeni skupno 26 udeležencev v finalu. In prav vsi ti finalisti bodo smeli v mimohodu na odru nositi le zastavo države, ki jo predstavljajo. Ob tem spomnimo, da je lani poznejši zmagovalec Nemo na oder prišel ob nošenju zastave LGBTQ+, kar je povzročilo precej polemik. Podobno palestinska zastava, ki pa je letos med občinstvom dovoljena, na odru pa ne. Pravzaprav bodo v dvorani dovoljene vse zastave, ki so v skladu v švicarsko zakonodajo.
No, kljub številnim polemikam zaradi vojne na Bližnjem vzhodu je Izraelu še vedno dovoljeno sodelovati na Pesmi Evrovizije, čeprav se tako iz nacionalnih televizij kot tudi evropskega parlamenta pišejo številne peticije proti temu. EBU, ki zna biti letos znova izžvižgan, ob tem ponavlja, da je to tekmovanje nacionalnih televizij in ne vlad ter da vse članice zveze izpolnjujejo njihove pogoje. Tudi Izrael.
Kaj kažejo stavnice
Pred skorajšnjim tekmovanjem so oči vsak dan uprte v stavnice, ki Švedsko, Avstrijo, Francijo, Izrael in Nizozemsko postavljajo v sam vrh, preostalim pa povzročajo sive lase. Zlasti tistim, ki jim kaže slabše. Med drugim so to vse države iz naše regije. Izmed 37 držav Sloveniji napovedujejo 28. mesto, Srbiji 29., Črni gori 36., na zadnjem mestu pa je Hrvaška, ki ji je lani z Baby Lasagno za las ušla zmaga. Sicer so se glede uvrstitve Slovenije že na Emi 2025 pošalili, da – sodeč po uvrstitvah naše države v zadnjih dobrih desetih letih, ko smo se od leta 2014 na dve leti uvrstili v finale, torej dvakrat finale, dvakrat brez, pa spet dvakrat finale in dvakrat brez ter finale z Joker Out in Raiven – letos (in še prihodnje leto) finala ne bo. Ob vsem tem se za glavo drži tudi Klemen Slakonja, ki nas bo zastopal s čustveno balado How Much Time Do We Have Left. Kot je naš mojster imitacij dejal na tradicionalnem medijskem srečanju pred odhodom na Pesem Evrovizije, ima ob pogledu na stavnice včasih občutek, da bo šlo na koncu vse skupaj v nič. »A potem pridejo do tebe ljudje, ti razkrijejo svoje življenjske izkušnje in ti zaupajo, kako zelo se jih ta pesem dotakne,« pripomni Klemen, ki po drugi strani upa, da se mu ne bi vrtelo tudi drugače. Namreč na evrovizijskem odru bo – tako kot na Emi – izvedel obrat na glavo. Tik pred vajami za Basel se mu je ob tem podvigu začelo vrteti. Prav zaradi tega to polminutno obračanje ponavlja vsak dan kot stojo ob steni. A da bo brez skrbi, mu bo v Švici v veliko oporo tudi partnerka igralka Mojca Fatur, o kateri dejansko govori skladba. Kreativni direktor našega nastopa bo Nejc Levstik, luči bo oblikoval Črt Birsa, oblikovalec vsebin za LED-zaslone pa Žiga Radulj. Plesalca ob Klemnu bosta Miha Furlan in Matic Zadravec, za tehnično izvedbo akrobacije skrbi Filip Kržišnik, koreografijo je pripravil Erik Bukovnik, oblačila pa Vesna Mirtelj.
