69. tekmovanje za pesem Evrovizije bo nocoj v Baslu postreglo s petnajstimi skladbami, med njimi bomo zelo kmalu lahko videli Klemna Slakonjo, ki bo s pesmijo How Much Time Do We Have Left nastopil tretji po vrsti. Za nekaj časa se mu bo na odru pridružila tudi zaročenka Mojca Fatur. Družbo mu bodo delali še predstavniki Islandije, Poljske, Estonije, Ukrajine, Švedske, Portugalske, Norveške, Belgije, Azerbajdžana, San Marina, Albanije, Nizozemske, Hrvaške in Cipra.
V četrtek bo sledil drugi polfinale s šestnajstimi skladbami. Finale, v katerega se bo uvrstilo deset držav, je rezerviran za soboto. Stavnice so trenutno najbolj naklonjene Švedski, ki v Švico pošilja skupino KAJ s skladbo Bara Bada Bastu, kvazi burkaško popevko, ki opeva moč savnanja. Zato ni presenetljivo, da v plesnem nastopu sodelujejo plesalci – ne plesalke – odeti zgolj v bele brisače. Švedi so, kot običajno, nastop pripravili zelo profesionalno. Med podporniki skladbe je tudi legendarni Björn Ulvaeus, eden od članov skupine Abba, ki je na instagramu objavil posnetek, kako v svoji zasebni savni ob slikovitem jezeru brunda refren Bara Bada Bastu.
»Evrovizija se je v zadnjih letih močno spremenila. Od leta 2004, ko je bil uveden prvi predizbor, ko še ni bilo družbenih omrežij in pametnih telefonov, je bilo precej drugače kot danes. Prej so bile vse vaje odprte za medije, vsi akreditirani mediji smo lahko praktično spremljali celotne priprave svoje države na velikem odru in opravili intervjuje. Od letošnjega leta so omejitve takšne, da vaj praktično ni mogoče spremljati, tako da se vsi mediji lahko poslužujemo le uradnih fotografij po drugi vaji, zato si je težko ustvariti neko mnenje. Samo tekmovanje, ki sicer nikoli ni prineslo glasbenih trendov, je sicer še vedno izjemno popularno,« nam je pojasnil odgovorni urednik spletnega portala Evrovizija.com in evrovizijski strokovnjak Alesh Maatko, ki te dni spremlja dogajanje v Baslu.
V družbi škandalov
Seveda tudi tokratni izbor kandidatov ni minil brez škandalov. Največ pozornosti je pritegnila pesem Malte v izvedbi Mariane Conte. Sprva je nosila naslov Serving Kant, a so ga bili po protestih iz Velike Britanije primorani spremeniti, saj naj bi kršil smernice evrovizijskega tekmovanja. »Kant« v malteščini pomeni »peti«, v angleščini pa vulgarno zmerljivko. Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je pesem sprva odobrila, a po pritožbi BBC zahtevala spremembo tako naslova kot besedila. Malteška vlada in nacionalna radiotelevizija PBS sta to označili za diskriminacijo malteškega jezika in kulture ter napovedali pravne ukrepe proti EBU zaradi kršitve svobode izražanja. Malteška pevka zdaj v refrenu sporno besedo demonstrativno nadomesti s tišino.
Italijo je medtem razburila estonska pesem Espresso Macchiato, saj naj bi se norčevala iz italijanskih stereotipov. Nekateri so celo zahtevali izločitev pesmi s tekmovanja. Avtor pesmi je Johannes Naukkarinen, znan tudi kot avtor največje finske evrovizijske uspešnice Cha Cha Cha iz leta 2023. Tokratni estonski skladbi sicer manjka energije, ki jo je imel Käärijä, zmagovalec finskega izbora pred dvema letoma. Estonec Tommy Cash se sicer na stavnicah uvršča med peto in deseto mesto, poznavalci pa ocenjujejo, da bo dobil veliko glasov občinstva.
Švedski predstavniki se medtem soočajo z obtožbami, da naj bi bila njihova pesem plagiat, saj melodija njihove pesmi spominja na tisto, ki jo je v svoji pesmi Enough is enough uporabil indijski pevec Devinder Sunny. Švedi zatrjujejo, da so melodijo, ki jo igrajo na harmoniko, po vseh pravilih kupili v glasbeni knjižnici Splice, kjer jo je najbrž kupil tudi indijski izvajalec.
Združeni v genocidu
Oba »škandalčka« sta na glasbenem tekmovanju, ki se na vse kriplje trudi predstavljati kot »nepolitično«, seveda minorna v primerjavi z vse glasnejšimi pozivi, naj se Izraelu prepove nastop na Evroviziji. Letos so zahteve po bojkotu še glasnejše kot lani. Med drugim je pismo o neprimernosti izraelskega nastopa podpisalo 26 evropskih poslancev. Pred nekaj dnevi je 70 nekdanjih evrovizijskih nastopajočih – med njimi tudi portugalski zmagovalec iz leta 2017 Salvador Sobral – pozvalo EBU, naj s tekmovanja izključi izraelsko javno radiotelevizijo Kan. Med podpisniki so tudi slovenska glasbenica Zala Kralj (Evrovizija 2019) in člani skupine LPS (Evrovizija 2022). Opozarjajo na dvojna merila EBU – leta 2022 je bila zaradi vojne v Ukrajini izključena Rusija, medtem ko Izrael ni bil, kljub temu da v Gazi več kot očitno izvršuje genocid nad palestinskim prebivalstvom.
EBU pozivom in ogorčenjem navkljub vztraja, da je Evrovizija nepolitičen dogodek, namenjen združevanju ljudi skozi glasbo. Poudarjajo, da izraelska radiotelevizija Kan izpolnjuje vse tehnične pogoje za sodelovanje in da so izvajalci posamezniki, ki ne bi smeli biti kaznovani za dejanja svojih vlad. Morda tudi zato na uradnem evrovizijskem profilu na youtubu drugo leto zapored vztrajno brišejo negativne komentarje pod skladbo izraelske predstavnice. Letos je to 24-letna Juval Rafael, ki je 7. oktobra 2023 preživela napad palestinskega gibanja Hamas na glasbeni festival Nova. Rafaelova se bo na evrovizijskem odru tako predstavila z balado New Day Will Rise. Hkrati ni zanemarljivo poudariti, da je med glavnimi sponzorji Evrovizije izraelsko podjetje Moroccanoil.
Pesmi o boleznih
Klemen Slakonja se na stavnicah uvršča okoli 25. mesta, kar je precej bolje od hrvaškega predstavnika Marka Bošnjaka, ki si z Gruzijo, Islandijo in Črno goro deli dno stavne lestvice. Slakonjeva pesem letos sicer ni med najbolj izvirnimi, saj se kar tri evrovizijske pesmi ukvarjajo z rakom. Francozinja Louane prepeva o pogovoru z umrlo mamo, Norvežan Kyle Alessandro pa v pesmi izraža upanje, da bo njegova mama bolezen preživela. »Če bi Klemen recimo prihajal iz vedno favorizirane Švedske, bi bil zelo konkurenčen. Ker pa prihajamo iz majhne državice, smo tudi manj opaženi. Vsaj tako govorijo izkušnje. Naši se vseeno zelo trudijo, da bodo glede na dane možnosti pripravili maksimalno dober nastop, ki bo zagotovo opažen, čeprav ne bo ne ognjemeta, ne razgaljenih teles in ne vsega možnega, kar ni povezano z glasbo in česar se poslužujejo mnoge države,« ocenjuje Alesh Maatko.
