Kot se je srečal Stanislav Škrabec, ribniški podjetnik in maratonec, ki je v soboto, 5. julija, nič hudega sluteč tekel po makadamski cesti iz Hrovače proti Črnemu Vrhu pri Ribnici. Medvede, ki na tistem koncu ne hlačajo prav poredko, je doslej že srečal, vendar tako blizu, pravzaprav iz oči v oči, še ne. Medvedko je zagledal kakšne štiri ali pet metrov stran in ko je videl, da gre za njim, se je odzval kar se da prisebno. »Prehodil sem še kakšnih dvajset metrov, se ulegel na trebuh in poskušal biti čim bolj miren, čeprav je jasno, da mi je še od teka glasno razbijalo srce. Začela me je gristi v stegno, v roko in vedel sem, da moram nekaj narediti.


Gledala sta se v oči


Počasi sem se prevalil na hrbet in za hip sva se gledala iz oči v oči. Imela je odprt gobec, videl sem velike čekane in zdelo se mi je prenevarno, da bi jo udaril po gobcu, saj bi mi lahko odgriznila roko, zato sem jo z nepoškodovano roko udaril v oko. V tistem trenutku je obrnila glavo proti medvedku, mladičku, ki se je odpravil nekam po svoje, in šla za njim. Takoj sem izkoristil trenutek, se prevrnil in vedel, da moram takoj začeti teči,« nam je po telefonu pripovedoval o svoji izkušnji 43-letni Stanislav Škrabec.
Tekel je kakšnih pet kilometrov s hriba proti Ribnici in takoj, ko je bilo mogoče (že v bližini doma), ustavil prvi avto, ki je pripeljal mimo. Zaprosil je voznika, da ga je zapeljal v zdravstveni dom, od tod pa so ga takoj odpeljali v Klinični center. Neverjetno zbran je šele tedaj, ko je prišel do avta, začutil bolečine. »Strah sem začutil le takrat, ko sem jo zagledal, ko je bila nad mano, ga ni bilo več. Izustil nisem niti enega glasu. Vedel sem, da se bom rešil le, če bom razsoden,« je pripovedoval Škrabec, ki kljub hudemu dogodku ne goji nobenih maščevalnih ali kakšnih drugih zamer do medvedke. »Razumljivo je, da je branila le svojega mladička, saj sem se jima preveč približal.« V napadu ni bilo nobene zlobe ali besa, saj je medvedka to storila nagonsko in branila mladiča, zato je prepričan, da medvedke ne bi smeli iskati in jo ustreliti. Sedaj je že doma, v bolnišnici sta mu dva zdravnika dve uri šivala rane od ugrizov na petih koncih telesa: po mečih, stegnih, roki, po ledjih... Kljub hudi izkušnji se teku po ribniških gozdovih, kot pravi, ne bo odpovedal. »No, v resnici bomo videli, kako bo, ko se bom enkrat znašel tam,« je dodal optimistični Stanislav Škrabec. Povedal je še, da je v primerjavi s prometnimi nesrečami tovrstnih pripetljajev z medvedi malo, na ribniškem koncu tri v dvanajstih letih.


Grozne bolečine po piku črne vdove


Medtem ko se morajo obiskovalci slovenskih gozdov na nekaterih območjih paziti medvedov, na Hrvaškem tudi letos straši precej manjša, a prav tako huda živalska nevarnost – črna vdova. V okolici Zadra si je v začetku julija našla letošnjo prvo žrtev. Jureta Ćoza, 46- letnika iz mesta Vinjerac pod Velebitom, je črna vdova, najnevarnejši evropski pajek, katerega pik hudo napade živčni sistem in je lahko celo smrtonosen, pičila, ko je na njivi grabil deteljo, v bolnišnico pa so ga pripeljali z neznosnimi bolečinami in krči.
»Imel sem občutek, da razpadam. To je bolečina, ki se je ne moreš zamisliti. Bolijo noge, glava, vsi sklepi v telesu; počutil sem se, kot da me je nekdo vstavil v mlin in me melje. Oblival me je mrtvaški znoj in mislil sem, da je konec z mano,« je Jure Ćoza povedal za Jutranji list. Čutil ni nobenega pika, šele dve uri pozneje, ko je prišel domov, se je počutil slabo in ga je »trgalo« po levi nogi. Na nogo je dal led, na črno vdovo pa ni niti pomislil, saj je imel obute visoke teniske prav zaradi pikov. Tedaj pa so se začele bolečine, ki jih ni še nikoli občutil in se jih ni mogel niti zamisliti, čeprav je prestal vojno. Prav po zaslugi hitre reakcije zdravnikov je Ćoza dobil protistrup.
Črna vdova se pojavlja ciklično, v razdobju od treh do štirih let in prav letos lahko pričakujemo pravo invazijo teh pajkov. Hrvaški zdravniki zato že opozarjajo na posebno pozornost na celotni hrvaški obali, kjer je ta pajek najbolj razširjen. Najbolj pomembno je, da čim prej poiščemo zdravniško pomoč in da pravi čas dobimo protistrup. Bolečine se pojavijo v razmaku od desetih minut do ure. Poleg krčev v mišicah je pik črne vdove najpogosteje možno prepoznati po simptomih, kot so bruhanje, glavobol, znojenje, pritisk v prsnem košu, porast krvnega tlaka in hitro bitje srca. Smrtnost sicer ni pogosta (pri otrocih je lahko pik usoden), vendar so bolečine, ki jih preživlja človek, ki je imel srečanje s črno vdovo, nepopisne.


Strupenjače na planem že aprila

(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)