Iz zgodovine
Telefonski klic napovedal nesrečo
Nekdanji poljski predsednik se je požvižgal na opozorila, letalo pa je 4. julija 1943 v sumljivih okoliščinah strmoglavilo kmalu po vzletu iz Gibraltarja
-
Radiotelegrafist (v krogcu) je bil edina priča nesreče. -
Pilotska kabina liberatorja -
Suknjič generala Sikorskega po strmoglavljenju -
Sikorski s hčerko Zofijo, ki ga je pogosto spremljala na potovanjih. -
Anglija 1941: general Sikorski, Churchill in general Charles de Gaulle (od leve proti desni) -
General Sikorski kot poljski ministrski predsednik leta 1922
Jože Čurin
Na pokopališču mesteca Newark v srednji Angliji leži med padlimi letalci mož, čigar življenje in smrt sta med drugo svetovno vojno presunila na milijone ljudi. To je general Wladyslaw Sikorski. Bil je ministrski predsednik in vrhovni poveljnik poljskih sil v izgnanstvu, dokler ni - kot vsi, ki ležijo tam - padel kot letalec. Bilo je v noči s 4. na 5. julij 1943, ko je angleški bombnik, v katerem se je peljal Sikorski, kmalu po vzletu skrivnostno strmoglavil v morje. Letalska nesreča poljskega generala ima kar nekaj podobnosti s tragedijo poljskega političnega vodstva pred dvema letoma v ruskem Smolensku, v kateri je umrlo vseh 96 potnikov.
Konec leta 1939 so v Parizu ustanovili poljsko vlado v izgnanstvu. Za ministrskega predsednika in obrambnega ministra so imenovali Sikorskega. Bil je stari bojni tovariš maršala Pilsudskega. Pozneje je postal ministrski predsednik, vendar je pustil državno službo do leta 1926, ko je z državnim udarom prevzel oblast Pilsudski in uvedel diktaturo. Od tedaj je bil Sikorski eden njegovih najodločnejših nasprotnikov. Ko je Hitler septembra 1939 napadel Poljsko - Pilsudski je bil tedaj že mrtev - je Sikorski ponudil svoje odlično strateško znanje vladi, vendar je bila njegova ponudba brez odgovora. Zapustil je domovino in prišel dva dni pred kapitulacijo Varšave v Pariz. Čez teden dni so ga znova izvolili za ministrskega predsednika, hkrati pa je postal poveljnik nove poljske armade v Franciji. Po porazu Francije se je poleti 1940 približno 30.000 poljskih vojakov rešilo s pobegom v Anglijo. Tam so postali jedro prenavljajoče se poljske armade. Tudi begunski vladi se je posrečilo zbežati v London. Sikorski je med drugimi vodji begunskih vlad kmalu postal najpomembnejši Churchillov zaveznik.
General Sikorski ni imel samo prijateljev, ampak tudi sovražnike. To so bili večinoma nekdanji privrženci Pilsudskega in nekaj častnikov, ki so leta 1939 sramotno zapustili poljske enote. Ko je Hitler napadel tedanjo Sovjetsko zvezo, je Sikorski postal tudi Stalinov zaveznik in s tem se je začela njegova pot v pogubo.
Več v tiskani izdaji Nedeljskega.
Komentarji
Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.