Rok Mihovec
Meja med Istro in Notranjsko je že tisočletja taka, kot da bi jo z nožem odrezal. Na eni strani imamo flišno Istro s številnimi grički, vinogradi, sadovnjaki in morsko obalo, na drugi strani pa s širnimi gozdovi prekrito Notranjsko. Meja med obema pokrajina je opazna na prvi pogled. To je Kraški rob. Več deset kilometrov dolgi pas sten, ki se razprostira nad dolino Rižane.
Mogočni stolp
Meja pa ni bila le geološka in podnebna, ampak tudi politična. V Istri je imela glavno besedo Beneška republika, na Kraškem robu pa habsburško cesarstvo oziroma Avstrija. Oba mogočna nasprotnika sta si bila stoletja stalno v laseh, zato sta poskrbela, da je bila meja med njima utrjena. Morda najlepši primer je prav Podpeč na samem Kraškem robu. Do starodavne vasice s kakšnimi 60 prebivalci se na poti iz Ljubljane proti morju odpravimo s križišča za Socerb, le da zavijemo na levo, ali pa se na cesto, ki pelje v vas, povzpnemo iz doline Rižane.
Vas je značilno Primorska: kamnite stene in strehe krite s korci. Ime je dobila po zatišni in zavetrni legi, ki ima obliko kotla oziroma peči, nad katero se v obliki dimnika dviga mogočen obrambni stolp. Sredi vasi je cerkev svete Helene. Nekdaj je bila bogato poslikana s freskami, vendar so jih zaradi polzenja flišnih tal in zaradi vpliva tresenja železnice, ki vodi skozi vas, prenesli v pokrajinski muzej v Koper in v Narodno galerijo v Ljubljani. Zanimiva je tudi Prkičeva hiša, starodavna istrska kamnita hiša, ki so jo obnovili konec osemdesetih let.
Tik nad vasjo je tudi meja med flišnim svetom in apnencem Kraškega roba. Po poti se vzpnemo do starodavnega obrambnega stolpa kakšnih sto višinskih metrov nad vasjo. Visok je okrog dvajset metrov in ima zanimiv, nekoliko nagnjen obod. Njegova lega je naravnost impozantna. Popolnoma obnovljen stolp namreč stoji tik nad prepadom in ga dosežemo po pravcati kozji stezi. Prvotni stolp je dal zgraditi že v 11. stoletju istrski grof Ulrik Weimarski, nato pa so ga še večkrat dozidali. Zanj so se stoletja vodile prave bitke. Kdor je obvladoval stolp, je namreč obvladoval celotno dolino reke Rižane. Po stoletjih prepirov je končno ostal v lasti avstrijskega cesarstva, ki je v začetku 19. stoletja prevzela še svojega dednega sovražnika, Beneško republiko. Z vrha Kraškega robu je prelep razgled na celotno slovensko Istro. Najprej je v bližini naslednja utrdba, opuščena vasica Zanigrad s starodavno cerkvico, pod njo so Hrastovlje s svojim slikovitim protiturškim taborom. Pogled pa nam pritegne tudi vasica Kubed, nekdanja beneška trdnjava na drugi strani doline.
Razgled po dolini Rižane
Ko si ogledamo stolp, je vredno pogledati še v steno pod stolpom. Kar velika votlina je zaprta z zidom in je tvorila še enega od množice protiturških taborov na Slovenskem. Med turškimi napadi so se vojaki zatekli v stolp, navadna raja pa je morala poskrbeti zase sama. Rešitev je našla v tem nenavadnem jamskem zavetišču.
S stolpa se odpre lep pogled. Stolp je sredi strmega pobočja, zato pogled na sever ne obeta kaj veliko. Toliko bolj zanimiv je zato razgled po dolini Rižane, prek nje po celotni slovenski Istri in prek nje na Jadransko morje. Veliko je torej razlogov, da si vzamemo kakšno urico prostega časa in si popestrimo nedeljsko popoldne z obiskom samotne vasice v zaledju slovenske Istre.