Doslej so strokovnjaki vedeli le, da jajca iz nahajališča Qinglongshan izvirajo iz obdobja pozne krede (pred 100 do 66 milijoni let). Ker pa območje ne vsebuje vulkanskih kamnin z radioaktivnimi elementi, običajne tehnike niso dale zanesljivih rezultatov.
Prejšnja dognanja so z uporabo magnetne polarizacije zožila starost fosilov na med 83 in 79 milijoni let. Tokrat pa so raziskovalci uporabili metodo uran-svinec (U-Pb), ki meri razpad urana v svinec v kalcitu znotraj jajčnih lupin. Tehniko so prvič uspešno uporabili prav na fosiliziranih jajcih. Znanstveniki so jo poimenovali kar »atomska ura za fosile«.
»Ta metoda natančnega datiranja mineralnih kristalov v jajčnih lupinah bi lahko pomenila pravo revolucijo,« je komentiral Steve Brusatte, paleontolog z Univerze v Edinburgu, ki sicer ni sodeloval pri raziskavi. Dodal je, da bi postopek lahko omogočil veliko natančnejše določanje starosti fosilov, saj se paleontologi pogosto zanašajo na vulkanske kamnine nad nahajališči in pod njimi.
Bogato kitajsko nahajališče
Nahajališče Qinglongshan, ki je tudi prvi rezervat fosiliziranih jajc na Kitajskem, je izjemno bogato. Na 15-metrskem prerezu kamnin so našli veliko raznolikost jajc, ki pokrivajo milijone let evolucije.
»Raznolikost jajc dinozavrov je bila v krednem obdobju zelo velika in se je hitro razvijala,« pojasnjuje soavtor študije Bi Zhao z Inštituta za geoznanosti v Hubeiju. Natančna starost fosilov je po njegovih besedah ključna za razumevanje teh sprememb.
Raziskovalci so analizirali štiri majhne vzorce jajčnih lupin. S pomočjo laserja so sprostili atome urana in svinca, nato pa je masni spektrometer izračunal njihovo razmerje. Rezultat je pokazal starost 86 milijonov let, kar sovpada z obdobjem globalnega ohlajanja pred koncem krede.
Nova obzorja v raziskovanju
Zhao je napovedal, da bodo datirali jajca iz različnih plasti, da bi ustvarili časovno evolucijsko karto dinozavrov, ki so jih odlagali. Poleg tega nameravajo raziskati, zakaj so dinozavri pogosto izbirali prav to območje za gnezdenje. To bi po njegovem mnenju lahko pomagalo tudi pri prepoznavanju še neodkritih vrst. »Včasih že pripravljenost preizkusiti nekaj novega prinese nepričakovane preboje,« je sklenil Zhao.
