Črni luknji, od Zemlje oddaljeni približno 10 milijard svetlobnih let in vsaka z maso, več kot 100-krat večjo od Sonca, sta pred davnim časom začeli krožiti druga okoli druge in se končno združili v še bolj masivno črno luknjo. Gre za največje zlitje črnih lukenj, kar so ga kdaj koli zabeležili detektorji gravitacijskih valov.
»To so najsilovitejši dogodki med vsemi, ki jih lahko opazujemo v vesolju, a ko signali dosežejo Zemljo, so to najšibkejši pojavi, ki jih lahko izmerimo,« je dejal profesor Mark Hannam, vodja Inštituta za raziskovanje gravitacije na Univerzi v Cardiffu. »Ko ti valovi dosežejo Zemljo, so že drobni.«
Valove so sicer zaznali 23. novembra 2023 z detektorjema v Washingtonu in Louisiani. Analiza signala je nato pokazala, da sta imeli črni luknji maso 103- oziroma 137-krat večjo od Sonca in da sta se vrteli približno 400.000-krat hitreje od Zemlje. Gre za hitrost blizu teoretične meje za te objekte.
Nastali z zlitjem drugih črnih lukenj
»To sta največji masi črnih lukenj izmed vseh, ki smo jih zanesljivo izmerili z gravitacijskimi valovi,« je povedal Hannam, ki je tudi član Znanstvenega sodelovanja LIGO (LIGO Scientific Collaboration). Fiziki zato sumijo, da sta ti dve črni luknji do tako velike mase in hitrosti vrtenja prišli s predhodnim zlivanjem črnih lukenj. »Namige o tem smo videli že prej, a to je najbolj ekstremen primer, kjer se verjetno dogaja prav to,« je pojasnil Hannam.
Znanstveniki so doslej na podlagi gravitacijskih valov zaznali približno 300 zlitij črnih lukenj. Večina črnih lukenj sicer nastane, ko masivne zvezde porabijo jedrsko gorivo in se ob koncu svojega življenjskega cikla sesedejo. Ti neverjetno gosti objekti tako zelo popačijo prostor-čas in ustvarijo tako močno gravitacijsko privlačnost, da ji ne uspe ubežati niti svetloba.
