Globoko pod zasneženimi vrhovi Alp, v osrčju enega najpomembnejših in najbolj obremenjenih prometnih koridorjev v Evropi, so v petek obeležili zgodovinski trenutek: na globini 1400 metrov je hidravlično kladivo prebilo zadnjo pregrado skal in s tem simbolično združilo avstrijsko in italijansko stran gradbišča baznega predora Brenner.
Slavnostnega dogodka, ki je potekal v posebej postavljenem šotoru na prelazu Brenner, so se udeležili številni pomembni predstavniki. Predor, ki bo po dokončanju s 64 kilometri najdaljša podzemna železniška povezava na svetu, je ključni del vseevropskega prometnega omrežja, ki se razteza od Helsinkov do Palerma.
Prelaz Brenner že desetletja velja za eno najbolj kritičnih točk v evropskem transportnem sistemu. Letno ga prečka več kot 2,5 milijona tovornjakov, kar povzroča nenehne zastoje, hrup in znatno onesnaževanje občutljivega alpskega okolja.
Novi bazni predor bo potovalni čas za potnike med Innsbruckom in Fortezzo skrajšal z današnjih 80 na vsega 25 minut. Še pomembnejša pa je njegova vloga pri preusmeritvi tovornega prometa s cest na železnico. Zaradi skorajda položne trase bodo po predoru lahko vozili daljši in težji tovorni vlaki z večjo hitrostjo, kar bo bistveno povečalo zmogljivost in učinkovitost železniškega tovornega prometa. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko predor sčasoma prevzel več kot polovico sedanjega tovornega prometa, ki poteka po avtocesti čez prelaz.
Pot do preboja pa je bila dolga in zahtevna. Čeravno najbrž krajša kot v primeru naših Karavank. Projekt, katerega gradnja se je uradno začela leta 2007, je plod več desetletij načrtovanja in mednarodnega sodelovanja. Inženirji in delavci so se morali soočiti z izjemno zapletenimi geološkimi pogoji. Celoten sistem predora vključuje dve glavni cevi, vmesni raziskovalni rov, ki bo služil tudi za drenažo in v sili kot reševalni jašek, ter številne prečne povezave.
Celotna vrednost projekta je ocenjena na približno 8,8 milijarde evrov, financirajo pa ga skupaj Avstrija, Italija in Evropska unija, ki v njem prepoznava prednostno infrastrukturno naložbo.
Kljub prazničnemu vzdušju pa se delo s tem ne končuje. Pred gradbeniki je še obsežno delo opremljanja predora z železniško infrastrukturo, varnostnimi sistemi in prezračevanjem. Prvi vlaki naj bi po novi progi zapeljali leta 2032.
