Vsak skrbnik mačke, ki svoji ljubljenki dovoli izhod v naravo, bo bržkone prepoznal naslednji prizor: elegantna dama ali gospod s štirimi šapami se zmagoslavno prikaže na vratih, v gobčku pa drži miško, ptico ali kakšen drug majhen plen. Pogosto je žrtev še vedno živa. Dolgoletno prepričanje, da gre za izraz naklonjenosti, torej nekakšno darilo svojemu človeškemu skrbniku, postavljajo sodobna dognanja vedenjske biologije na glavo. Resnica je precej bolj zapletena in morda presenetljiva: vaša mačka vas ne obdaruje, temveč vas poskuša naučiti loviti.
Prizor se pogosto odvija z dramatičnim pridihom. Mačka svoj plen spusti na tla, ga znova ujame, se z njim poigrava in ga obkroža v nekakšnem lovskem plesu. Medtem ko so skrbniki pogosto razdvojeni med občudovanjem prvinskih nagonov hišnega ljubljenčka in sočutjem do nemočne živali, ki je postala plen, strokovnjaki v tem dejanju vidijo jasno sporočilo.
Obnašanje ni naključno
Nemški in britanski vedenjski raziskovalci pojasnjujejo, da takšno obnašanje ni naključno, temveč je globoko zakoreninjeno v mačji naravi in skrbi za zarod. Mačje matere svoje mladiče postopoma učijo veščin, ki so ključne za preživetje. Najprej jim prinašajo mrtev plen, nato ranjenega in nazadnje še povsem živega. S tem mladičem omogočijo, da v varnem okolju vadijo lov in usmrtitev, preden se bodo morali s to nalogo soočiti sami.
In prav tu se skriva ključ do razumevanja daril na domačem pragu. Zdi se, da mačke tovrstni učni model prenesejo tudi na človeško družino. V mačjem svetu ste namreč vi tisti, ki očitno nima razvitih lovskih spretnosti. »Mačka svojega skrbnika očitno dojema kot popolnoma nesposobnega za lov,« pojasnjujejo strokovnjaki z nemškega portala Tiergesund.de. Ko vam torej mačka prinese živo miš, vam ne izraža zgolj naklonjenosti, ampak vam kot izkušen mentor ponuja priložnost za praktično vajo.
Dojemanje hierarhije
To vedenje razkriva tudi fascinanten vpogled v mačje dojemanje hierarhije v gospodinjstvu. S tem, ko prevzame vlogo učitelja, se mačka postavi v položaj odgovorne glave družine, ki skrbi, da bodo tudi njeni manj spretni člani usposobljeni za preživetje. Dejstvo, da ljudje skrbimo za njihovo hrano v obliki briketov in konzerv, očitno ne zadostuje, da bi nas mačke smatrale za kompetentne oskrbnike v vseh pogledih.
Oh, ti ironija! Potem pa človek, namesto da bi opravil izpit in pokončal plen, miško previdno ujame in jo nepoškodovano spusti nazaj na svobodo. Kaj si ob tem misli naša mačka? Najverjetneje, da bo potrebno še veliko vaje, preden bo njen nerodni človeški vajenec končno osvojil osnove preživetja v divjini.
