»Mamo je nekega dne v službi na stacionarni telefon poklical nekdo z mojim jokajočim glasom, ki je trdil, da nujno potrebujem pomoč,« je zgodbo o prevari delila Zagrebčanka in dodala, da je njena mati ob tem, ko je slišala hčerin glas, zmrznila. »Nato je besedo prevzel 'zdravnik' in rekel, da moram na operacijo, sicer mi bodo morali amputirati nogo.«
Njena mati je bila povsem prepričana, da sliši glas svojega otroka, lažni zdravnik pa ji je razlagal, da za operacijo hči potrebuje »zlato ploščico« in da ima takšno v vsej Hrvaški le on.
Mati je takoj privolila in odšla do sodelavca v sosednjo sobo, da bi ga prosila za prevoz do banke. Ko je goljuf slišal, da je govorila z nekom, jo je spomnil, da ji je to prepovedal. Zagrebčanko je ob tem tudi ves čas priganjal in trdil, da bo hči sicer dobila sepso.
Mislila, da gre za ugrabitev
Zaradi čudnega vedenja »zdravnika« je mati že med vožnjo na banko posumila, da je s situacijo nekaj narobe, a ni pomislila, da gre za prevaro. Ker je bila prepričana, da je na drugi strani glas njene hčere, je menila, da je bila ta ugrabljena. »Šestdesetletna oseba ne razmišlja, da bi to lahko bila umetna inteligenca,« je za Index pojasnila hči.
Mati se je približno štiri ure kasneje srečala s starejšim moškim pred Muzejem sodobne umetnosti in mu predala denar. Šlo je za posrednika, ki jo je vprašal: »Ali je to za Nikolo?« Denar je predala, kasneje pa je ugotovila, da je njena hči med vsem tem doma mirno kuhala kosilo.
Družina je goljufijo takoj prijavila policiji, a po več tednih čakanja na rezultate vse manj verjamejo v ugoden razplet primera. Njihova izkušnja pa priča o vse večjih grožnjah prevar, ki nam pretijo zaradi umetne inteligence.
Do vašega glasu na družbenih omrežjih
Do nedavnega smo se še nekako smejali polomljeni slovenščini v elektronskih sporočilih prevarantov. Danes je slovenščina v sporočilih goljufov praktično brezhibna, enako velja za druge jezike. Strokovnjaki za spletno varnost opozarjajo, da je danes z umetno inteligenco zelo enostavno tudi ponarediti glas konkretne osebe. Domnevno zadostuje že samo nekaj minut zvočnega posnetka govora. Kje ga goljufi dobijo? Najlažje z videoposnetkov, ki jih posamezniki objavljajo na družbenih omrežjih.
Iz ZDA medtem poročajo celo o še bolj prepričljivih pristopih. Tam so goljufi začeli uporabljati tudi ponarejene videoposnetke ljudi. Če glas otroka ali ljubljene osebe v stiski ne bi bil dovolj, da bi žrtev za goljufije naredila kar koli. Januarja lani je po spletu zakrožil tudi ponarejen videoposnetek slovenske predsednice Nataše Pirc Musar, s katerim so nepridipravi skušali ljudi ujeti v past, a je bil slovenski naglas tedaj še problem za umetno inteligenco, zato prevara ni delovala preveč prepričljivo.
Ko so izvedene dobro, pa se je proti tovrstnim prevaram izredno težko boriti in se zaščititi. Nekatera podjetja sicer razvijajo orodja za prepoznavanje ponarejenih videoposnetkov, a umetna inteligenca postaja boljša iz dneva v dan in vse bolj prepričljiva, zato jo je tudi vse težje razkrinkati.
Strokovnjaki so se medtem domislili nekaj zasilnih praks za zaščito pred tovrstnimi prevarami, ki bi jih iz spletnega sveta lahko uvedli tudi v medosebno komunikacijo prek telefona ali videoklica. Svetujejo, naj si družine izmislijo fraze ali »varne besede«, s katerimi bi lahko preverjali pristnost sogovornikov. Ko to frazo ali besedo imamo, pa je ne smemo deliti s prevelikim številom ljudi, da ne bi prišla na ušesa manj poštenim posameznikom. Vse to vodi v družbeno okolje, v katerem prevladuje pojav, ki mu pravijo »lažnivčev dobitek«. Zaradi obstoja lažnih vsebin (na primer ponarejenih videoposnetkov, dezinformacij, deepfakov in tako dalje) ljudje začnejo dvomiti celo o resničnih in preverjenih informacijah. Optimisti medtem upajo, da bodo zaradi tega neposredni stiki med ljudmi, brez posredovanja mobilnikov in interneta, postali zopet vse bolj priljubljeni.
