Ocenjevanje starosti na spletu je tema, ki se vsake toliko časa pojavi in nato spet ponikne, ko se izkaže, da tehnologija ne ponuja dobrih rešitev, skrb za zasebnost pa odvrača od tega, da bi se ljudje na spletu identificirali po zgledu fizičnega sveta. Trenutno se nahajamo v obdobju, ko je zanimanja za nove rešitve vse več.
Youtube je v tem duhu zdaj v ZDA najavil poskusno ocenjevanje starosti uporabnikov s pomočjo umetne inteligence. Preverjanje naj bi platforma zagnala v drugi polovici avgusta, če bo uspešna, pa jo želijo razširiti še na druge konce sveta.
Algoritem naj bi starost uporabnika izvohal na podlagi različnih »signalov«: med drugim na podlagi vsebin, ki jih uporabniki gledajo na youtubu, kategorije vsebin, ki jih zanimajo, in tudi tega, kako dolgo že obstaja njihov uporabniški račun.
Če bo algoritem ocenil, da je nekdo premlad, se bodo vključile zaščitne funkcije. Med drugim se bo izključilo ciljano oglaševanje, vklopila pa se bodo orodja za digitalno dobro počutje ter omejitev ponavljanja ogledov nekaterih vrst vsebin, ki naj bi bile za mladoletne škodljive.
Kakšna je možnost napake?
Kritiki opozarjajo, da podjetje ni nikjer navedlo točnih podatkov ali študije, ki bi jasneje pokazala, do kakšnih merskih napak lahko prihaja pri ocenah algoritma. Strokovnjaki pojasnjujejo, da tudi pri najbolj dodelanih pri tovrstnih pristopih napake najpogosteje znašajo dve leti. To pomeni, da bodo v nevarnosti za napačno oceno mladoletnosti oziroma polnoletnosti zlasti stari od 16 do 20 let.
Pojavljajo se tudi kritike, da Alphabeta tovrstne napake ne skrbijo preveč. Zlasti ne, ko gre za primere, ko so posamezniki pomlajšani. V tem primeru storitev ponuja dve možnosti, da uporabnik dokaže svojo polnoletnost. Ena možnost je sebek, iz katerega bi bila razvidna polnoletnost. Druga možnost pa je identifikacija z osebnim dokumentom ali plačilnim sredstvom.
Ob omembi dokazovanja z osebnimi podatki so zganili zlasti strokovnjaki za zasebnost na spletu. Platforma je namreč močno priljubljena tudi med uporabniki držav, kjer obstajajo stroga "etična" pravila, ali pa med političnimi disidenti. Platformo lahko dokaj brezskrbno uporabljajo, če so anonimni. Ko morajo svojo zgodovino ogledov vsebin povezati z resnično identiteto, pa znajo stvari postati nevarne, saj bi lahko lokalne oblasti zahtevale razkritje osebnih podatkov uporabnikov, ki gledajo "sporne" vsebine.
Hkrati so strokovnjaki izpostavili, da Youtube ne navaja konkretno, kaj namerava početi s pridobljenimi podatki osebnih dokumentov. Podjetje sicer zagotavlja, da jih ne bodo uporabljali za oglaševanje. Zaradi slabega slovesa tehnoloških velikanov pri skrbi za osebne podatke pa so se zato hitro porodili očitki, da so na mizi kljub temu lahko vse ostale oblike obdelave tega podatka. »Mislim, da lahko domnevamo, da to pomeni, da bodo shranjeni za druge namene,« je za portal Ars Technica povedal David Greene, višji odvetnik in direktor za državljanske svoboščine pri Electronic Frontier Foundation (EFF).
»Mislim, da povečan nadzor nad uporabniškim vedenjem ni zaščita zasebnosti,« pa je za portal dejala Suzanne Bernstein, odvetnica pri Electronic Privacy Information Center (EPIC). »Možnost, ki najbolj ščiti zasebnost, vključuje shranjevanje čim manj informacij in jih zagotovo ne deli s tretjimi osebami, česar Youtube tukaj ni obljubil.«
Niso problem omrežja, problem so algoritmi in vsebine
Krepitev ukrepov za zaščito mladih pred škodljivimi algoritmi je trenutno visoko na seznamu prioritet številnih svetovnih vlad. Ta teden je odmevala novica iz Avstralije, kjer si je vlada premislila in youtube vseeno uvrstila na seznam družbenih omrežij, ki niso primerna za uporabnike, mlajše od 16 let. Alphabet se je ob odločitvi izgovarjal, da njihov youtube ni družbeno omrežje, temveč platforma za gostovanje videovsebin, a vlade ni prepričal.
Gre tudi sicer za smešno obrambo, saj očitki avstralske vlade niso vezani na to, kako dodelana so orodja za ustvarjanje osebnih profilov na youtubu, temveč da so vsebine, ki jih algoritmi ponujajo uporabnikom, škodljive za mlade. V resnici so youtube in platforme za deljenje videov prve platforme, ki bi jih bilo treba regulirati za zaščito mladih. Družbena omrežja, kjer res komunicirajo prijatelji med seboj, brez vsiljenih in z algoritmom ciljanih oglasov ter sponzoriranih vsebin, pa so dosti nižje na seznamu groženj dobrobiti mladih. Vendar takšnih družbenih omrežij danes tako ali tako skoraj ni več.
