Ekipa z ameriškega Stanforda je razvila sistem, ki s pomočjo mikroelektrod v motorični korteks in naprednih algoritmov umetne inteligence zaznava notranji govor – besede, ki jih človek samo misli, ne da bi jih izgovoril. Vsadek lahko že zdaj doseže do 74-odstotno natančnost pri prevajanju misli v besede. To je velik korak naprej za ljudi, ki zaradi bolezni, kot sta ALS in možganska kap, ne morejo govoriti, poroča France24.
Prednosti in omejitve
Doslej so podobne tehnologije temeljile na poskusih premikanja ustnic ali jezika. Nova metoda pa razbremeni uporabnike fizičnega napora in omogoča daljšo uporabo sistema.
Kljub temu ostajajo omejitve: besednjak je še vedno ozek, natančnost ni popolna, vsaditev elektrod je invazivna, potrebni pa so tudi dolgotrajno usposabljanje in nenehni prilagoditveni postopki.
Zasebne in javne misli
Med testiranjem je vsadek zaznal tudi nepričakovane misli, ki jih uporabniki niso želeli deliti. To odpira vprašanje, kako ločiti zasebne misli od tistih, ki so namenjene komunikaciji.
Raziskovalci so zato razvili inovativno rešitev: »miselno geslo«, ki zaklene sistem. Šele po njegovi aktivaciji lahko implantat začne prevajati notranji govor. Ta varnostni ukrep je v poskusih dosegel več kot 98-odstotno učinkovitost.
Etične dileme in »nevropravice«
Strokovnjaki opozarjajo, da bi prekomerna transparentnost možganov lahko ogrozila temeljne pravice človeka. Zato se že oblikuje koncept »nevropravic« – pravic do duševne zasebnosti, zaščite možganskih podatkov in svobode notranjega mišljenja.
Kot poudarja ena od vodilnih raziskovalk, gre še vedno predvsem za dokaz koncepta, ne za popolnoma delujoč sistem. A razprava presega medicino: gre za vprašanje, ali bo človeški um ostal nedotakljiv prostor, še piše France24.
