Standardni dan na Zemlji traja natanko 86.400 sekund. To je preprosto vrednost, ki jo dobimo, če 24 ur pretvorimo v sekunde. Vendar so znanstveniki napovedali, da bodo 9. julij (še ni potrjeno, ali je bil res krajši), 22. julij in 5. avgust 2025 krajši za milisekundo ali več. Najhitrejši dan, zabeležen do zdaj, je bil 5. julij 2024, ko je planet zaključil svojo rotacijo 1,66 milisekunde hitreje od povprečja, piše Guardian.
Rotacija Zemlje je torej nepravilna. Dan je lahko milisekundo daljši ali krajši od povprečja. Eden glavnih vzrokov je "gravitacijski ples" med Zemljo in Luno. Luna s svojo gravitacijo ustvarja plime in oseke, ki delujejo kot rahla zavora in upočasnjujejo rotacijo našega planeta. Ko je Luna najbolj oddaljena od ekvatorja, je ta učinek šibkejši.
Smo v fazi pospeševanja
Oleg Titov, znanstvenik iz organizacije Geoscience Australia, pravi, da pospeševanje in upočasnjevanje sledita sezonskim trendom. "Najkrajši dnevi v letu so običajno v juliju in avgustu, čemur sledi upočasnjevanje od novembra do marca," pravi Titov. Vendar pa znanstveniki od leta 2020 opažajo splošen trend rahlega pospeševanja Zemljine rotacije. "Čeprav obstaja soglasje, da se bo Zemlja dolgoročno ponovno upočasnila, obstaja tveganje, da bi faza pospeševanja lahko trajala tudi nekaj desetletij," opozarja.
Ker se milisekunde kopičijo, se čas, ki temelji na rotaciji Zemlje (UT1), vse bolj oddaljuje od uradnega, atomskega časa (UTC), na katerem temelji sinhronizacija GPS, strežnikov in drugih povezanih elektronskih naprav. Da bi premostili to razliko, so merilci časa od leta 1972 občasno dodajali tako imenovano "prestopno sekundo". Zadnja je bila dodana leta 2016.
Možne težave v računalniških evidencah
Če pa se pospeševanje Zemlje nadaljuje, bi se lahko soočili s popolnoma novim in doslej nepoznanim problemom. Namesto dodajanja, bomo morda morali odšteti eno sekundo. Tak scenarij, znan kot "negativna prestopna sekunda", nikoli ni bil testiran v praksi in bi lahko povzročil težave v globalnih računalniških sistemih, ki so sinhronizirani z UTC, opozarja dr. Michael Wouters z avstralskega Nacionalnega inštituta za merjenje. Zna namreč biti nerodno, če zaznamba dogodka, ki se zgodi kot posledica zelo hitre računalniške operacije, zabeleži, da se je posledica zgodila pred vzrokom.
Kljub temu za večino ljudi nekaj milisekund ne pomeni absolutno nič. Konec koncev dvakrat na leto dodamo oziroma odštejemo celo uro zaradi prehoda med poletnim in zimskim časom. "Tudi če bi se v enem stoletju nabrala razlika nekaj sekund, nihče tega v resnici ne bi opazil," dodaja Wouters.
