Ta ambiciozna vizija je ekipi strokovnjakov prinesla glavno nagrado na tekmovanju Project Hyperion Design Competition, ki ga je lani razpisal mednarodni konzorcij znanstvenikov, inženirjev in urbanistov, poroča portal Live Science.
Življenje v vesoljskem orjaku
Koncept Chrysalis deluje kot iz znanstvenofantastičnega romana. Lupina je sestavljena iz več plasti, podobnih čebulnim, vsaka pa ima svoj namen. Notranje plasti so namenjene bivanju, vrtovom, skladiščem, pridelavi hrane in vzdrževanju ekosistema, obstajali pa bi tudi skupni prostori za druženje.
Vsako od teh lupin bi poganjali reaktorji na jedrsko fuzijo, tehnologijo, ki je sicer človeštvu še ni uspelo povsem razviti, na prebivalce pa bi delovala gravitacija, ki bi jo umetno ustvarili.
Pogled v neskončnost in nadzor prebivalstva
Posebej izstopa »Kozmična kupola«, visoka okoli 130 metrov in premera 360 metrov, ki bi zagotavljala nadzorovano okolje brez gravitacije, toplotno izolacijo in zaščito pred vesoljskim sevanjem. To bi bilo tudi edino mesto, od koder bi lahko prebivalci opazovali vesolje.
Ker je Chrysalis ladja za več generacij, načrt predvideva tudi nadzor prebivalstva. Obdobje med 28. in 31. letom bi namenili razmnoževanju, vsak prebivalec na krovu pa bi lahko imel največ dva otroka »ne nujno z istim partnerjem«. Cilj je ohranjati stabilno število ljudi skozi tri generacije. Pot naj bi namreč trajala 400 let.
Med vizijo in resničnostjo
Čeprav gre za fascinantno in podrobno vizijo potovanja, ki bi trajalo več generacij, je Chrysalis še vedno le znanstvena fantastika.
Poleg nerazvite praktične uporabe jedrske fuzije je proizvodnja sestavnih delov za plovilo, dolgo več deset kilometrov, danes še nepredstavljiva. Tudi koncepta umetne gravitacije s pomočjo centrifuge še niso v celoti raziskali.
