Slog – preprosta beseda, ki pa pove zelo veliko o človeku. Vsak mlad človek se trudi, da bi odkril svojega. Vsak odrasel človek, ki je že dosegel svoj vrhunec, pa se – tako je opazil ameriški komik Jerry Seinfeld – svojega drži kot pijanec plota. Slog se ne kaže zgolj pri načinu oblačenja ali gibanja, je tudi močno prisoten pri ustvarjanju. Arhitekti imajo svoj slog, enako slikarji. Poseben slog imamo tudi vsi, ko pišemo. Da je poseben, še ne pomeni, da je nujno dober ali slab. Pove pa veliko o avtorju. Že besede in besedne zveze, ki jih uporablja, razkrivajo, katerim vplivom je bil izpostavljen. Včasih se pozna tudi pri sami stavčni strukturi. Nekateri uporabljajo dolge in baročne stavke. Drugi stavijo na lakonično kulturo izredno kratkih, a s pomenom napolnjenih povedi. Iz struktur stavkov pa se vidi tudi, v katerem jeziku nekdo najpogosteje konzumira vsebine.
Veliko stvari ima torej vpliv na naš način pisanja in tudi govora. Po novem pa se je med dejavnike v to enačbo vrinila tudi umetna inteligenca. Raziskovalci berlinskega Inštituta Max Planck so namreč že zaznali očitne vplive umetne inteligence na izbiro besed, ki jih uporabljajo ljudje pri pisanju in govoru. Učinek se je pojavil izredno hitro. Raziskovalci so analizirali okoli 280 tisoč posnetkov akademskih kanalov na youtubu in opazili, da se je že po 18 mesecih od prihoda chatGPT za več kot 51 odstotkov povečala pogostost uporabe angleških besed, kot so »meticulous« (natančen), »delve« (poglobiti se), »realm« (področje) in »adept« (vešč). Gre za besede, ki so modelom umetne inteligence še posebej pri srcu, kar je pokazala že ena prejšnjih raziskav, ki je preučevala znanstvena besedila, ustvarjena z umetno inteligenco.
Sogovornika občutimo kot robota
Raziskovalci ob tem opozarjajo, da povečanje pogostosti uporabe omenjenih besed ni znak tega, da vse več besedil ustvarja umetna inteligenca in da nihče več ne piše sam. Namesto tega opozarjajo, da smo bili ljudje medtem izpostavljeni že tako veliko vsebinam, ki so bile ustvarjene z umetno inteligenco, da smo njen slog nevede pričeli ponotranjati in z njim »oplemenitili« svojega. Max Planckov raziskovalec Levin Brinkmann ob tem dodaja, da so pričeli opažati tudi večjo pogostost bolj strukturiranih in daljših stavkov. Spremenil se je tudi ton besedil, ki postajajo bolj hladna in manj osebna. »Beseda 'delve' je le konica ledene gore,« opozarja.
Spremembe imajo neslutene posledice, medtem opozarjajo raziskovalci na ameriški univerzi Cornell. K temu naj bi prispevali tudi »pametni odzivi« oziroma predpripravljeni odzivi na prejeta sporočila SMS. Ker ljudje danes vedo za umetno inteligenco in za pametne odzive, tudi pogosteje sumijo, da so prejeli takšno neosebno obravnavo s strani sogovornika. Ta sum se zna pojaviti tudi, ko sogovornik ni uporabil umetne inteligence za odziv, temveč se je le preveč navzel njenega sloga. Raziskovalci so ugotovili, da je že sam sum bil dovolj za negativen odziv pri prejemniku sporočila. Vsa pisana komunikacija tako postaja vrsta Turingovega testa.
Umetna inteligenca je torej morda pripomogla k prečiščenju in izboljšavi sloga prenekaterega posameznika, a je hkrati v svoji komunikaciji izgubil iskro individualnosti in osebnosti. Nekateri bi celo rekli človeškosti. Raziskovalci medtem špekulirajo, da bi zaradi vse večje prisotnosti umetne inteligence pri dopisovanju med ljudmi, ta vrsta komuniciranja v bodoče znala izgubiti veliko vrednosti in bo za pristne človeške interakcije zopet bolj priljubljena človeška komunikacija v živo. V tem primeru bo povprečnemu robotskemu slogu govora družbo delala vsaj človeška mimika. x
