V večnem iskanju odgovora na vprašanje, ali smo sami v vesolju, se je znanstvena skupnost doslej osredotočala na namerno pošiljanje in iskanje medzvezdnih sporočil. Vendar pa nova študija, ki jo je na letnem srečanju Kraljeve astronomske družbe predstavil Ramiro Saide, doktorski študent astrofizike na Univerzi v Manchestru, postavlja presenetljivo tezo: ključ do našega odkritja bi lahko bile tehnologije, ki jih uporabljamo vsak dan in nimajo nobene zveze z iskanjem življenja med zvezdami.
Saide, ki deluje v okviru programa za iskanje nezemeljske inteligence (SETI), namreč meni, da močni radijski signali, ki jih oddajajo civilni in vojaški letališki radarji po vsem svetu, uhajajo v vesolje in ustvarjajo nekakšen nenamerni tehnološki podpis naše civilizacije. Ti signali so dovolj močni, da bi jih lahko zaznale napredne tuje civilizacije na razdalji do 200 svetlobnih let.
Pogled v nebo
»Civilizacije lahko oddajajo signale, ne da bi to počele namerno,« je za znanstveni portal IFLScience pojasnil Saide. »Tukaj na Zemlji imamo tehnologijo in proizvajamo radijske emisije. Želimo ugotoviti, ali bi jih lahko civilizacija z dovolj napredno tehnologijo zazna.«
Ko letališki radar gleda v nebo za letali, večina radijskih valov opravi svoje delo in se vrne, vendar znaten del nadaljuje pot v vesolje. Skupna moč teh signalov z vseh letališč na Zemlji bi lahko dosegla izjemno moč.
Če bi nezemeljsko plovilo prečkalo ta žarek, bi mu preostalo samo še, da sledi poti do izvora – našega planeta.
Nova paradigma
Ta teorija spreminja paradigmo iskanja nezemljanov. Namesto aktivnega pošiljanja sporočil, kot je bila znamenita plošča na sondi Pioneer ali sporočilo iz Areciba, se zdaj odpira možnost, da bi morali prisluhniti oziroma iskati podobne nenamerne tehnološke odtise drugih civilizacij.
Območje s polmerom 200 svetlobnih let okoli Zemlje je astronomsko gledano relativno majhno, vendar vseeno zajema približno 120.000 zvezd. Med njimi je tudi nam najbližja zvezda, Proksima Kentavra, oddaljena 4,25 svetlobnega leta, okoli katere kroži zemeljskemu planetu podobna eksoplaneta Proksima b. Možnost, da bi na enem od tisočev planetov v tem območju obstajala civilizacija, sposobna zaznati naše signale, morda ni več zgolj domena znanstvene fantastike.
