Sredi kupa bleščečih zlatih predmetov, ki so bili skriti več kot tri tisočletja, sta potemnela in na videz neugledna predmeta razkrila skrivnost, ki presega meje našega sveta. Kot poroča Science Alert, znanstvena analiza dokazuje, da predmeta nista bila skovana iz zemeljske kovine, temveč iz materiala, ki je na Zemljo priletel iz vesolja.
Naključno odkritje v peskokopu
Zaklad iz Villene, ki so ga leta 1963 naključno našli v peskokopu na vzhodu Španije, velja za eno najpomembnejših prazgodovinskih najdb v Evropi. Po navedbah Science Alert dragocena zbirka obsega 66 predmetov, vključno s skrbno izdelanimi skledami, steklenicami in zapestnicami iz čistega zlata, srebra in jantarja. Vendar sta dva kosa že od samega začetka vnašala nemir med znanstvenike.
Arheolog José María Soler García je ob najdbi desetih kilogramov zlata opazil dva predmeta iz temne svinčene kovine. Odprto zapestnico v obliki črke C in malo votlo polkroglo, ki bi lahko služila kot okrasni vrh žezla ali ročaja meča. Prisotnost železa v zakladu, ki so jo datirali v obdobje od leta 1400 do 1200 pred našim štetjem, je bila velika uganka, saj se je doba obdelave zemeljskega železa na Iberskem polotoku začela šele stoletja pozneje, okoli leta 850 pred našim štetjem.
Železo iz meteoritov
Ekipa raziskovalcev pod vodstvom Salvadorja Rovire-Llorensa je predmeta analizirala z masno spektrometrijo. Rezultati, objavljeni v reviji Trabajos de Prehistoria, so bili nedvoumni.
Po poročanju Science Alert je analiza razkrila, da železo v obeh artefaktih vsebuje velik delež niklja. To je ključni kazalnik meteorskega izvora, saj ima železo iz Zemljine skorje zelo nizko vsebnost niklja, medtem ko meteoriti vsebujejo zlitino železa in niklja, pri čemer delež slednjega običajno presega pet odstotkov. Sestava kovine iz Villene je primerljiva s sestavo znanega meteorita Mundrabilla, ki je padel na Zemljo pred nekaj manj kot milijon leti. Ob objavi so raziskovalci potrdili, da sta predmeta prva kosa, narejena iz meteorskega železa, na Iberskem polotoku.
»Železo je bilo takrat vredno toliko kot zlato ali srebro, v tem primeru pa je bilo uporabljeno v dekorativne namene,« je ob objavi študije pojasnil njen soavtor Ignacio Montero Ruiz.
Dragocenejše od zlata
Kot še poroča Science Alert, so bili v času, ko ljudje še niso znali taliti železove rude, edini vir te trdne kovine meteoriti, ki so padli z neba. Zaradi izjemne redkosti in »nebeškega izvora« je bilo takšno železo cenjeno bolj kot zlato in je imelo ogromno simbolno vrednost. Podobno dragocenost so našli tudi v grobnici faraona Tutankamona – znamenito bodalo, ki je bilo prav tako skovano iz meteorskega železa.
Kljub potrjenemu izvoru pa mnoga vprašanja ostajajo odprta. Znanstveniki še vedno ne vedo, kje so našli meteorit, kdo so bili mojstri, ki so predmeta izdelali, in s kakšno tehniko, prav tako pa ostaja nerešeno vprašanje, komu sta predmeta pripadala.
