Globoko v osrčju Anatolije, na arheološkem najdišču, ki je že večkrat pretreslo temelje našega razumevanja preteklosti, so raziskovalci nedavno odkrili artefakt, ki utegne sprožiti pravo malo revolucijo. V kamniti zid enega najstarejših monumentalnih svetišč na svetu, Göbekli Tepe, je bil pred 12.000 leti zavestno vzidan človeški kip. Odkritje, ki ga je turški minister za kulturo in turizem Mehmet Nuri Ersoy naznanil javnosti, ni samo kamen, pač pa je ključ, ki bi lahko spremenil pogled na izvor človeške družbe in civilizacije.
Najdba je delo moštva pod vodstvom profesorja Necmija Karula z Istanbulske univerze, ki sodeluje v okviru monumentalnega projekta Taş Tepeler (Kamniti griči). Ta ambiciozna iniciativa povezuje 36 znanstvenih institucij in več kot 220 raziskovalcev, ki preiskujejo deset ključnih neolitskih najdišč v jugovzhodni Anatoliji.
Premišljena lega
Kip, ki še čaka na uradno znanstveno objavo, saj trenutno potekajo nujni konservatorski postopki, je bil odkrit v natančno izdelani zidni niši, položen vodoravno. »Njegova lega ni naključna,« je pojasnil profesor Karul. »Gre za premišljeno, obredno dejanje. To skulpturo razumemo kot votivno daritev, del gradbenega rituala, ki je povezal verovanje, arhitekturo in kolektivni spomin.«
To odkritje krepi teorijo, ki se je začela porajati prav z raziskovanjem Göbekli Tepeja: da človeštva v sedentarizacijo in kasneje v civilizacijo ni pognalo poljedelstvo, temveč nekaj veliko bolj abstraktnega – skupna vera in potreba po obredih.
Göbekli Tepe, ki leži v bližini mesta Şanlıurfa, velja za najstarejši znani tempeljski kompleks na svetu. Njegovi začetki segajo v leto okoli 9600 pr. n. št., kar pomeni, da je več kot 6000 let starejši od Stonehengea v Veliki Britaniji. To ni bila vas ali naselbina; arheologi tu niso našli sledov bivališč, ognjišč ali grobov. To je bil izključno obredni center, stičišče lovsko-nabiralskih skupnosti, ki so se tu zbirale, da bi sodelovale pri gradnji in ritualih.
Kompleks sestavljajo mogočni krožni objekti, zgrajeni iz masivnih, do šest metrov visokih in 20 ton težkih kamnitih stebrov v obliki črke T. Ti stebri so okrašeni z izjemnimi reliefi živali – lisic, kač, merjascev in jastrebov – ki so verjetno predstavljale pomemben del kozmologije takratnih ljudi.
Redke upodobitve
Prav v tem kontekstu je odkritje celostne človeške figure tako prelomno. Med stotinami do zdaj odkritih skulptur so popolne človeške upodobitve izjemno redke. Dejstvo, da je bila ta figura zavestno integrirana v samo arhitekturo svetišča, priča o pomembnem premiku v simbolnem svetu neolitskega človeka. Ne gre več le za upodabljanje sil narave, pač pa je človek v središče svojega svetega prostora postavil lastno podobo – morda podobo prednika, božanstva ali samega sebe.
»Ta artefakt iz Göbekli Tepeja je pomemben mejnik v razumevanju simbolizma in ritualov v neolitiku,« je še poudaril minister Ersoy. Za raziskovalce odkritje odpira nova vprašanja o duhovnih praksah družb, ki so stale na prelomnici med nomadskim in ustaljenim načinom življenja.
Tamkajšnja arhitektura ni bila zgolj zatočišče za obrede, pač pa je bila očitno aktivni del. Vsak kamen, vsak simbol in njegova pozicija so imeli svoj pomen. Vzidava kipa v zid bi lahko simboliziralo trajno posvetitev prostora, način, kako so graditelji vtkali človeško prisotnost v večnost kamna. To dejanje kaže na izjemno kognitivno kompleksnost in sposobnost abstraktnega razmišljanja, ki daleč presega predstave o primitivnih lovcih in nabiralcih.
Spoznanja iz Göbekli Tepeja so že v preteklosti postavila na glavo dolgo veljavno hipotezo, da je bilo kmetijstvo tisti sprožilec, ki je vodil v nastanek stalnih naselij in kompleksnih družb. Podatki kažejo ravno obratno: monumentalni obredni projekti so zahtevali sodelovanje in organizacijo velikega števila ljudi, kar je spodbudilo sedentarizacijo, ta pa je posledično ustvarila potrebo po zanesljivejših virih hrane, kot je kmetijstvo.
»Družbene vezi, skupni miti in kolektivne prakse so bili vezivo prvih stalnih človeških skupnosti,« je prepričan Karul. Novi kip je materialni dokaz te teze.
