Znanstveniki ameriške vesoljske agencije NASA so po letih pričakovanj in natančnih analiz razkrili presenetljive podrobnosti o izvoru asteroida Bennu. Vzorci, ki jih je na Zemljo prinesla odprava OSIRIS-REx, kažejo, da ta temni, komaj 500-metrski nebesni popotnik v sebi nosi delce, ki so nastali še pred rojstvom našega sonca in planetov. Odkritje, objavljeno te dni v dveh ločenih študijah v prestižnih revijah Nature Geoscience in Nature Astronomy, postavlja na glavo dosedanje razumevanje o nastanku osončja in morda celo o izvoru življenja na Zemlji.
Analiza materiala, zbranega leta 2020 neposredno s površja Bennuja, je razkrila presenetljivo zapleteno sestavo. Asteroid, ki danes kroži v pasu med Marsom in Jupitrom, ni enovito telo, temveč skupek drobcev, ki so nastali ob uničenju precej večjega matičnega telesa pred milijoni let. Prav to še posebej buri duhove znanstvene skupnosti.
Zvezdni prah
»Našli smo zvezdni prah, katerega sestava je starejša od osončja, organske snovi, ki so verjetno nastale v medzvezdnem prostoru, in visokotemperaturne minerale, ki so se lahko oblikovali le v neposredni bližini sonca,» je pojasnila Ann Nguyen, planetarna znanstvenica in soavtorica obeh študij. Ta neverjetna mešanica materialov iz različnih okolij in časovnih obdobij kaže, da je matično telo Bennuja nastalo v izjemno oddaljenih in hladnih predelih našega sistema, verjetno onkraj orbite Jupitra. Tja naj bi ga zanesli materiali iz notranjega osončja, pomešani z delci, ki so pripotovali iz medzvezdnega prostora.
Ne gre torej zgolj za ostanek iz zgodnjega obdobja našega sistema, temveč za nekakšno časovno kapsulo, ki združuje gradnike iz različnih kozmičnih sosedstev.
Odkritja pa se tu ne končajo. Že v začetku leta 2025 so prve analize vzorcev potrdile prisotnost ključnih elementov za življenje, kot ga poznamo: ogljika, dušika in kompleksnih organskih spojin. Tokratne, podrobnejše raziskave, ki so jih poleg Nase podprli tudi japonska in kanadska vesoljska agencija, so razkrile še nekaj ključnega – fosfate in druge soli.
Trden dokaz
Prisotnost teh soli, kot so kloridi, sulfati in karbonati, je trden dokaz, da so na površju matičnega telesa Bennuja nekoč obstajale slanice – z minerali bogate vodne raztopine. »Takšna okolja, z visoko koncentracijo raztopljenih soli, ponujajo idealne pogoje za nastanek in razvoj življenja,« so sporočili iz Observatorija Azurna obala, ki je sodeloval pri raziskavi.
Čeprav na Bennuju seveda ni pogojev za življenje, odkritje slanic na njegovem predniku znova odpira vprašanje, kako se je življenje začelo na Zemlji. Vse bolj se zdi verjetno, da so ključne sestavine, morda celo prve preproste oblike življenja, na naš mladi planet prispele prav s telesi, kot je bil starodavni prednik asteroida Bennu, ki je s seboj prinesel vodo in organske molekule iz najglobljih in najstarejših kotičkov vesolja.
