Vojaška parada, ki jo je te dni spremljal svet in je potekala na Trgu nebeškega miru, ni bila zgolj običajen prikaz brezhibno korakajočih vojakov in vojakinj ter kopice vojaške opreme. Ljudska osvobodilna vojska Kitajske je namreč z razkritjem najsodobnejših tehnologij svetu poslala jasno sporočilo o svoji pripravljenosti na novo dobo, če bi kdo izzival konflikt. Predstavljeni arzenal, ki ga zahodne sile pogosto nimajo v primerljivi obliki, nakazuje na tektonske premike v globalni vojaški strategiji. Ved vsemi prikazanimi orožji pa eno še posebej izstopa in bi morali zaskrbeti tudi Združene države Amerike — medcelinska balistična raketa dongfeng-5C.
Kitajska je s parado ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne demonstrirala tehnološki preskok, ki ga je dosegla v zadnjem desetletju. Poleg vrste brezpilotnih letalnikov, sistemov »loyal wingman«, naprednih radarskih in laserskih sistemov zračne obrambe, kot je Tihi lovec za prestrezanje dronov in balističnih raket, je v središču pozornosti stala prav dongfeng-5C.
Hipersonična tehnologija
Raketa, ki so jo javnosti prvič predstavili v razstavljenih segmentih, po navedbah kitajskih virov zmore doseči katero koli točko na Zemlji. S tem presega vlogo regionalnega orožja, namenjenega odvračanju v neposredni soseščini, in Kitajsko postavlja ob bok tradicionalnim jedrskim velesilam, Združenim državam Amerike in Rusiji. Čeprav je kitajski jedrski arzenal trenutno bistveno manjši, zahodni analitiki svarijo, da Peking pospešeno zmanjšuje zaostanek in da je pravzaprav povsem dovolj že nekaj takih raket.
Ključna prednost rakete dongfeng-5C, ki v dolžino meri preko 32 metrov, pa ni zgolj njen domet, temveč njena hipersonična tehnologija. Nosilna glava z jedrskimi konicami dosega izjemne hitrosti, a pri tem ohranja visoko stopnjo manevrirne sposobnosti. To ji omogoča izogibanje obstoječim protiraketnim ščitom, saj lahko tudi v zaključni fazi leta nepredvidljivo spreminja svojo pot. Po ocenah lahko nosi med deset in dvanajst neodvisno usmerljivih bojnih glav (MIRV), kar je bistven napredek v primerjavi s predhodnico DF-5B, ki je nosila le tri.
Vprašanje učinkovitosti obrambe
Ta tehnološki dosežek postavlja pod vprašaj učinkovitost ameriške jedrske obrambe. ZDA se pri kopenskih medcelinskih raketah še vedno zanašajo na zastarele sisteme Minuteman III, ki jih ni mogoče opremiti s sodobnimi hipersoničnimi bojnimi glavami. Rešitev naj bi prinesel program LGM-35A Sentinel, toda menda ne bo v aktivni uporabi pred letom 2030. ZDA sicer razvijajo svoje hipersonične sisteme, kot je raketa Dark Eagle, vendar ima ta bistveno krajši doseg, manjši od 3000 kilometrov, in je primarno odgovor na že obstoječe ruske in kitajske taktične hipersonične sisteme.
Kitajska je z doslednim vlaganjem v modernizacijo raketnega programa v zadnjem desetletju očitno prehitela ZDA na področju strateškega hipersoničnega orožja. K zaskrbljenosti Zahoda prispevajo tudi ogromne proizvodne zmogljivosti, ki kitajski vojski omogočajo hitro opremljanje z najsodobnejšimi sistemi.
Medtem ko se Peking postavlja v vlogo vodilne sile v prihodnji generaciji vojaških spopadov, se Zahod sooča z izzivom prilagoditve tej novi realnosti. Kljub impresivni demonstraciji pa analitiki še opozarjajo, da večina teh naprednih kitajskih sistemov, še posebej na področju brezpilotnih letalnikov, zračne obrambe in hipersoničnega orožja, še ni bila preizkušena v realnih bojnih razmerah, tako da o učinkovitosti ni mogoče dati končne sodbe.
