V začetku avgusta 1939 je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt prejel pismo, ki je odigralo ključno vlogo v nizu dogodkov, ki so vodili do uporabe jedrskega orožja. Podpisal ga je Albert Einstein, ki je imel tedaj 60 let in status svetovno priznanega znanstvenika, zlasti po zaslugi svoje teorije relativnosti. Užival je velik ugled in njegove besede so imele težo.
Pismo je napisal na pobudo madžarskega fizika Lea Szilárda, v njem pa je ameriškega predsednika opozoril na možnost, da nacistična Nemčija razvija atomsko bombo. Rooseveltu je napisal, da je razcepitev jedra urana mogoča in da bi lahko vodila do razvoja izredno uničujočega orožja.Strah se kasneje ni izkazal za upravičenega, saj znanstveniki nacistične Nemčije niso prišli prav daleč pri razvoju jedrskega orožja, a informacije, ki so jih v tistem času pridobili zavezniki, so kazale drugačno sliko. Predsednik Roosevelt je Einsteinove besede vzel resno in mu čez dva meseca odpisal, da je ustanovil odbor za preučevanje urana, čemur je nato sledila vzpostavitev projekta Manhattan, ki je pod vodstvom Roberta Oppenheimerja združeval največje ume tistega časa.
Einstein, ki osebno ni sodeloval pri razvoju bombe, se je kasneje močno zavedal svoje odgovornosti. Na to so namigovali tudi mediji tistega časa. Revija Time je objavila naslovnico, na kateri se nad Einsteinovim portretom dviga gobast oblak z napisom E=MC2, Newsweek pa ga je oklical za »botra atomske bombe«. Einstein je po koncu vojne večkrat izrazil obžalovanje ter se zavzemal za mir in razorožitev.
Ko mu je japonski urednik revije Kaizō Katsu Hara poslal vprašanja o njegovi vlogi pri razvoju bombe, mu je Einstein napisal odgovor, v katerem je zatrdil, da je »zelo malo prispeval k razvoju jedrskega orožja,« vendar da je že od samega začetka vedel, kako uničujoče posledice bi lahko imelo.
»Ubijanje v vojni ni nič boljše od navadnega umora«
»Moje sodelovanje pri izdelavi atomske bombe je bilo sestavljeno iz enega samega dejanja: podpisal sem pismo predsedniku Rooseveltu. To pismo je poudarilo potrebo po obsežnih poskusih, s katerimi bi preučili možnost izdelave atomske bombe. Dobro sem se zavedal strašne nevarnosti za vse človeštvo, če bi ti poskusi uspeli. Toda verjetnost, da bi Nemci prav tako lahko delali na tem in da imajo dobre možnosti za uspeh, me je spodbudila k temu koraku. Nisem videl drugega izhoda, čeprav sem bil vedno prepričan pacifist. Zdi se mi, da ubijanje v času vojne ni nič boljše od običajnega umora,« je zapisal. Dodal je tudi del, ki je aktualen še danes: »Čutijo se celo prisiljene, da se pripravijo na najbolj gnusna sredstva, da ne bi zaostajali v splošni oboroževalni tekmi. Takšno ravnanje neizogibno vodi v vojno, ki pa dandanes pomeni splošno uničenje.« Pismo je zaključil z izrazom svojega občudovanja Mahatme Gandhije.
Dokument, ki ga je dolgo hranil njegov prijatelj, je postal dragocen zgodovinski artefakt. Na dražbi v New Yorku so zanj iztržili 50.000 dolarjev (približno 43.000 evrov). Po poročanju medija PopSci so dražitelji računali na to, da bi pismo lahko prodali za 100.00 ali celo 150.000 dolarjev. Kupec je postal lastnik tudi dveh originalnih fotografij Einsteina.