Španski zdravniki so temeljito preučili delovanje telesa na konkretnem primeru: Maria Branyas Morera je dočakala 117 let. Kot najstarejši človek na svetu je umrla lani, v letih pred smrtjo pa se je ponudila, da bi sodelovala v znanstvenih raziskavah, s katerimi bi ugotovili, zakaj je dosegla tako visoko starost brez večjih težav. Zdravniki so odkrili, da njeno telo kaže očitne znake visoke starosti, vendar pa jo je veliko bioloških dejavnikov ščitilo pred boleznimi, ki običajno pestijo ljudi v njenih letih.
Starost brez bolezni
»Splošno pravilo je, da postajamo s starostjo vse bolj bolni, vendar je bila Maria izjema in želeli smo razumeti, zakaj,« je za britanski Guardian povedal dr. Manel Esteller z Inštituta za raziskave levkemije Josepa Carrerasa v Barceloni. »Prvič smo lahko ločili pojma biti star in biti bolan.«
Maria se je rodila leta 1907 v San Franciscu, leta 1915 se je preselila v Katalonijo in preživela dve svetovni vojni, špansko državljansko vojno in covid, po katerem je popolnoma okrevala pri 113 letih.
Esteller in njegovi sodelavci so preučili njene vzorce krvi, sline, urina in blata in si tako ustvarili podrobno sliko delovanja njenega telesa. Analize testiranj so jim omogočile podroben uvid v njen genski zapis.
Zaščitni dejavniki v genih in telesu
Med številnimi odkritji so ugotovili, da so bile zaščitne kapice na koncih kromosomov, imenovane telomeri, v njenem primeru izjemno kratke, kar je očiten znak staranja celic. Njen imunski sistem je prav tako kazal znake starosti: bila je nagnjena k vnetjem, nekatere spremembe pa so nakazovale na levkemijo.
Toda Maria Branyas Morera je bila dobro zaščitena. Prav zato, ker so bili telomeri tako kratki, so jo najbrž zaščitili pred razvojem raka, saj so omejili delitev tudi teh celic, je pojasnil Esteller.
Natančen pregled njene DNK je razkril še genske posebnosti, ki so ščitile njeno srce in možganske celice pred boleznimi in demenco. Raven vnetij je bila nizka po vsem telesu, kar je zmanjšalo tveganje raka in diabetesa, učinkovito pa je presnavljala holesterol in maščobe. »Vse to je ključno, saj gre za povezave z boleznimi, ki so tipične za starejše ljudi in na koncu usodne,« je dejal Esteller.
Mlada biološka starost in življenjski slog
Ekipa je ocenila tudi biološko starost Marie Branyas Morera. »Bila je vsaj 10 do 15 let mlajša od tega, kar je kazal koledar,« je povedal Esteller.
Njeno dolgo življenje ni bilo odvisno samo od genetike. Maria Branyas Morera ni bila predebela, jedla je veliko jogurta ter ni kadila ali pila alkohola. Imela je družabno življenje z veliko prijatelji in družino, ki je živela v bližini. Vse to je zagotovo pomagalo, je dejal Esteller. »Vsa ta spoznanja nam omogočajo razvoj zdravil, ki bi posnemala učinke dobrih genov. Maria je imela to srečo, da je podedovala zelo dobre, a staršev ne moremo izbirati.«
Prof. João Pedro de Magalhães z Univerze v Birminghamu pa je dodal: »Ti posamezni primeri bi nam lahko ponudili vpogled v to, kako se elegantneje starati. Če bi lahko ugotovili, kateri specifični geni so povezani s človeško dolgoživostjo in zdravo starostjo, bi lahko dobili vsaj obrise mehanizmov staranja, s tem pa ključ do daljšega in bolj zdravega življenja.«
