Hude opekline in travmatske poškodbe se še vedno zdravijo podobno kot pred desetletji – s presaditvijo tankih slojev kože s telesa pacienta. Čeprav je ta metoda življenjsko pomembna, pogosto povzroči brazgotine in ne obnovi dermisa, globlje plasti kože, ki vsebuje živce, krvne žile in vezivno tkivo.
Kot pojasnjuje Johan Junker, plastični kirurg in docent na Univerzi v Linköpingu: »Dermis je tako zapleten, da ga v laboratoriju ne moremo vzgojiti. Zato verjamemo, da lahko telesu damo gradnike in mu omogočimo, da samo ustvari dermis.«
Biotiskanje
Ena od raziskovalnih skupin je razvila posebno biočrnilo μInk, s katerim je mogoče plast za plastjo tiskati kožno tkivo. Vključuje fibroblaste – celice, ki tvorijo kolagen in elastin, gojene na mikroskopskih želatinskih kroglicah. Te so nato vdelali v gel na osnovi hialuronske kisline, še piše TechSpot.
V poskusih na miših so se tako ustvarjena tkiva vrasla, začela proizvajati kolagen in tvoriti krvne žile – ključnega pomena za dolgoročno preživetje presadka.
Druga ekipa je razvila metodo REFRESH (Rerouting of Free-Floating Suspended Hydrogel Filaments). Gre za posebne hidrogelske niti, sestavljene skoraj iz vode, ki jih lahko tkemo, vozlamo in razporedimo v tridimenzionalne mreže.
Ko se niti razgradijo z encimi, za sabo pustijo prazne kanale, po katerih lahko tečejo tekočine, nato pa v njih zrastejo krvne žile. To omogoča gradnjo zapletenih žilnih mrež, ki bi lahko prehranjevale umetno tkivo.
Korak bliže regenerativni medicini
Kombinacija metod μInk in REFRESH znanstvenikom odpira pot do funkcionalnih kožnih presadkov. Čeprav bo potrebnih še veliko testiranj, saj laboratorijski pogoji ne posnemajo vnetnih in okuženih ran, odkritje pomeni velik preboj.
Soavtor projekta Daniel Aili poudarja: »To je prilagodljiv način, kako v umetno tkivo vnesti žilne mreže. S tem se približujemo možnosti, da nekoč ustvarimo tudi umetne organe.«