Kolesje evropskih institucij sicer ne melje z bliskovito hitrostjo, a ko se spravi v tek, je njegovo mletje lahko neizprosno. Tako nekako vse večji pritisk doživljajo tudi lastniki najbolj priljubljenih družbenih omrežij na svetu. Potem ko se kot gobe po dežju pojavljajo vedno nove države, ki razmišljajo o prepovedi oziroma omejitvah dostopa do teh platform za mlade, je evropska komisija prešla tudi k resnejšemu ukrepanju zoper osnovni problem, zaradi katerega ta omrežja niso priporočljiva niti za odrasle. Gre namreč za arhitekturo družbenih omrežij. Pri snovanju slednjih so razvijalci namreč globoko segli v razumevanje človeške psihologije in izkušenj z avtomati na srečo ter drugimi praksami, ki zasvojijo človeške možgane.
Tako se je naposled zgodilo, da je komisija ponotranjila očitke o zasvojljivosti, tokrat konkretno tiktoka, ki jih strokovnjaki do onemoglosti ponavljajo že desetletje. Obogaten z dokazi je Bruselj kitajskemu podjetju Bytedance zdaj naložil spremembo več ključnih funkcij njegovega družbenega omrežja. Med drugim zahtevajo onemogočanje neskončnega podrsavanja po vsebinah, določitev strogih odmorov od zaslona in spremembo sistemov za priporočanje vsebin.
Prelomna odločitev za poslovni model družbenih omrežij
To je prvi primer, ko je neki regulator poskušal postaviti pravni standard za zasvojljivost zasnove platforme. Ker tiktok ni edino omrežje, ki s svojo arhitekturo vodi v zasvojenost, odločitev komisije obeta hude pritiske tudi na Metini družbeni omrežji facebook in instagram.
Ti sta pravzaprav orali ledino pri razvoju tehnik, ki uporabnike prilepijo k zaslonom in jih spodbujajo, da se znova in znova vračajo. Čeprav ni minilo niti 30 sekund, odkar smo zaprli aplikacijo in v žep pospravili telefon. Ker to, kar anekdotično vemo vsi, ni dovolj, pa sta tudi omenjeni omrežji pod uradno preiskavo zasvojljivosti.
Lena-Maria Böswald, višja raziskovalka politik pri možganskem trustu Interface, pravi, da je ugotovitev komisije prelomna tudi zato, ker obravnava zasvojljivo zasnovo družbenih omrežij kot tveganje, ki ga je mogoče uveljaviti v okviru akta o digitalnih storitvah. Katarzyna Szymielewicz, predsednica poljske fundacije Panoptykon, pa pravi, da je zahteva komisije, naj tiktok spremeni arhitekturo svoje storitve, »prelomna za poslovni model, ki ga poganjata nadzor in oglaševanje«.
Henna Virkkunen, komisarka EU za tehnologijo, je na srečanju z novinarji povedala, da ugotovitve signalizirajo novo fazo zrelosti komisije, ko gre za sistemska tveganja.
Spremembe ne bodo prišle čez noč
Bytedance lahko svoje prakse sicer zagovarja in pregleda vse dokaze, ki jih je komisija upoštevala. Zato ne preseneča, da je podjetje že napovedalo izpodbijanje ugotovitev. Tiskovni predstavnik tiktoka Paolo Ganino je dejal, da ugotovitve komisije »podajajo kategorično napačen in povsem neutemeljen prikaz naše platforme in sprejeli bomo vse potrebne korake, da te ugotovitve izpodbijamo z vsemi sredstvi, ki so nam na voljo«.
Če Bytedancu ne uspe zadovoljiti komisije, lahko podjetje čaka kazen do 6 odstotkov letnega prihodka tiktoka. Tudi če stališče komisije obvelja, se spremembe ne bodo zgodile čez noč. Po dolgotrajnem postopku, med katerim bo Bytedance predstavljal svoje stališče, bo sledilo tudi usklajevanje, kako naj bodo videti rešitve očitanih praks. Prav tako ne gre pričakovati, da bo Bytedance že v prvem poskusu ukinil čisto vse elemente omrežja tiktok, ki prispevajo k njegovi zasvojljivosti.
Da se znajo takšni postopki zavleči, priča tudi izkušnja z omrežjem X Elona Muska. Komisija je potrebovala več kot leto dni po izdaji predhodnih ugotovitev, da je ukrepe platforme za zagotavljanje večje preglednosti razglasila za nezadostne.
