EU ocenjuje, da so uporabniki televizorjev že leta 2020 skupaj prihranili 20 teravatnih ur (TWh) električne energije, do leta 2030 pa naj bi ta številka narasla na 51 TWh letno – kar je približno toliko, kot letno porabi celotna Grčija. Posledično naj bi se tudi stroški elektrike za gospodinjstva znižali za skoraj 13 milijard evrov letno.
To sicer ni novost, gre za Uredbo 2019/2021 o ekološki zasnovi elektronskih zaslonov.
Strožji pogoji za proizvajalce
Po tej ureditvi mora imeti vsak novi televizor tovarniško nastavljen tako imenovani »eko način«, pri katerem je svetlost slike omejena, da zaslon izpolnjuje predpisani indeks energetske učinkovitosti (EEI). Ta se izračuna na podlagi velikosti in ločljivosti zaslona – večji in ostrejši kot je, več energije sme porabiti, a le do določene meje.
Ti standardi so v primerjavi z drugimi deli sveta precej strogi. Na primer, ameriški sistem Energy Star je prostovoljen in omogoča večjo svetlost, Kitajska in Avstralija pa uporabljata obvezne, a bolj prilagodljive standarde.
8K televizorji na udaru
Največ kritik je uredba deležna prav pri 8K televizorjih, ki imajo zelo visoko ločljivost in posledično večjo porabo. Zaradi strogih omejitev morajo proizvajalci, kot je Samsung, te naprave tovarniško nastaviti na zelo temen način prikaza, kar močno zmanjša vizualni učinek.
Nekateri uporabniki si lahko pomagajo z ročnim prilagajanjem nastavitev, vendar pogosto poročajo, da so te možnosti skrite globoko v menijih. Poleg tega mora naprava kljub temu v osnovnem načinu ustrezati uredbi – kar pri 8K modelih pomeni, da so v praksi skoraj neuporabni brez kompromisov pri kakovosti slike.
Dvomi o učinkovitosti in vplivu na trg
Industrijski strokovnjaki opozarjajo, da takšni predpisi omejujejo svobodo potrošnikov, zavirajo tehnološki razvoj in lahko povzročijo selitev raziskav in razvoja izven Evrope. Prodaja 8K televizorjev je po letu 2022 močno upadla – leta 2023 za 35 odstotkov, leto pozneje pa za 45 odstotkov.
Kritiki menijo, da bi morali predpisi bolj upoštevati napredek tehnologije in različne potrebe potrošnikov. Po njihovem mnenju EU s preveč togimi pravili ogroža prihodnost visokotehnološkega razvoja na evropskem trgu.
