»Študija je prelomna,« je nad objavo skupine kitajskih raziskovalcev navdušen James Mallet, profesor biologije z univerze Harvard. »Ugotovitve so zanimive,« pravi tudi Peter Dolničar, predstojnik Oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS), sicer pa specialist za krompir in žlahtnitelj novih sort krompirja. »Do zdaj krompirja nismo na takšen način povezali s paradižnikom.«
Na Inštitutu za kmetijsko genomiko v Shenzhenu na Kitajskem so odkrili, da je sorodstvena zveza med paradižnikom in krompirjem zelo tesna. In sicer se je krompir razvil iz prednika paradižnika in rastline iz skupine divjega krompirja S. etuberosum. Križanje oziroma hibridizacija se je odvila pred približno devetimi milijoni let. »Do sedaj je obstajalo prepričanje, da je krompir nastal s hibridizacijo dveh vrst divjega krompirja z dvema kompletoma kromosomov,« za Dnevnik razloži Dolničar.
Na površju podobni, pod zemljo različni
Nadzemno je krompir sicer zelo podoben rastlinam iz omenjene skupine divjega krompirja, ki je doma v Južni Ameriki. Bistvena razlika je vidna pod površjem, saj ima divji krompir tanka podzemna stebla, krompir pa ima škrobnate gomolje. Tudi gensko si rastlini nista zelo podobni. Omenjen divji krompir je gensko bolj soroden paradižniku (S. lycopersicum), ki tako kot krompir, paprika in jajčevec spada v družino razhudnikov.
Skupina je analizirala 450 genomov gojenega krompirja in 56 genomov divjega krompirja. Pri tem so odkrili ključna gena. Gen, ki aktivira nastanek gomoljev, izvira iz paradižnika, za njihovo rast pa je odgovoren gen divjega krompirja. Križanje je omogočila še okoliščina, da sta imeli obe vrsti skupnega prednika, pred približno 14 milijoni let. Prelomno raziskavo je objavila znanstvena revija Cell.
Divji paradižnik se je torej pred devetimi milijoni let v Andih križal z omenjenim divjim krompirjem, prišlo je do mešanja genskega materiala. V tem odnosu je paradižnik mati, S. etuberosum pa oče krompirja. »Vendar povezava med njima sprva ni bila jasno razvidna,« je časniku The Guardian pojasnil profesor Sanwen Huang, ki je vodil raziskovalno skupino.
Kombinacija je bila zmagovita. Gomolji so novi rastlini omogočili razmnoževanje brez cvetov in plodov, kar je pospešilo njeno širjenje. Obenem je v gomoljih shranila zadostno količino energije, da je lahko preživela zahtevne razmere v andskem visokogorju. Evolucija je privedla do njenega eksplozivnega širjenja in nastanka novih vrst divjega krompirja.
Pražen krompir je del slovenske identitete
Pred približno 8000 leti so jih predniki Inkov začeli kultivirati, manipulirali so z njimi, da bi zmanjšali njihovo strupenost in povečali užitnost, okusnost ter velikost gomoljev. Razvili so več užitnih prasort. Pot iz južnoameriške obskurnosti na polja in v lonce po vsem planetu je uspela le tisti sorti, ki so ji rekli papas, njeno latinsko ime pa je S. tuberosum. Krompir danes uspeva na vseh celinah, celo na Antarktiki.
Krompir so v Evropo prinesli španski kolonialisti okoli leta 1570, na območju današnje Slovenije se je začel množično saditi v 18. stoletju. Habsburški cesar Karel VI. je ukazal, da mora vsaka hiša dobiti od svoje gosposke po šest krompirjev za seme. Ampak kmetje ga niso marali jesti, večina je šla za krmo svinjam. Odločnejša je bila Karlova hči. Cesarica Marija Terezija je leta 1767 izdala dvorno uredbo in navodilo za sajenje krompirja. Kršiteljem je grozila visoka kazen. Kmetje so ga vendarle sprejeli in posvojili za vsakoletno pridelavo. Danes je pražen krompir pomemben del slovenske kulinarične identitete in se kot prepoznavna jed Slovenije pojavlja povsod po svetu.
Paradižnik bi lahko postal tudi krompirjeva prihodnost
Krompir je četrta najpomembnejša kulturna rastlina po količini pridelane hrane na svetu in bistven del kuhinje številnih kultur. Največja pridelovalka je Ljudska republika Kitajska, ki ga še pred dobrimi 50 leti sploh ni množično uživala. Kitajska je tudi največja pridelovalka paradižnika, več kot tretjina svetovnega pridelka zraste na njenem ozemlju.
Kitajski raziskovalci že raziskujejo, kako bi sorodstveno razmerje med krompirjem in paradižnikom uporabili pri ustvarjanju novih sort krompirja, in sicer takšnih, ki bi se razmnoževale tudi s semeni. Gen, ki je nujen za tvorjenje gomoljev, in še nekatere druge vnašajo v rastlino paradižnika. Če bodo poskusi uspešni, paradižnik ne bo le del krompirjeve preteklosti, temveč bi lahko postal tudi del njegove prihodnosti, piše The Guardian.
