V Bruslju so v ponedeljek potrdili, kot smo poročali, da je letalo, s katerim je v Bolgarijo potovala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, postalo domnevna tarča namernega ruskega vmešavanja v satelitski navigacijski sistem GPS. Toda kako je to mogoče in na kakšen način je mogoče ta sistem tako zlahka onemogočiti?
V omenjenem primeru so poročali o nenadni in popolni odpovedi sistema GPS. Bolgarski organi so izrazili sum, da za motnjo, znano kot »GPS-jamming« oziroma motenje signala, stoji Rusija. Gre za tehniko, pri kateri močnejši radijski signal preglasi šibke signale, ki jih sateliti pošiljajo na Zemljo, s čimer sprejemniki postanejo neuporabni. Pilot v trenutku izgubi ključne informacije o položaju, smeri in hitrosti.
Dve obliki napada
Strokovnjaki opozarjajo na dve glavni obliki elektronskega napada: poleg omenjenega motenja (»jamming«) obstaja še nevarnejša oblika, znana kot »spoofing«. Pri slednji sovražni oddajnik ne le zmoti, temveč ponaredi satelitske signale. GPS-sprejemnik tako prejema napačne, čeprav na videz verodostojne podatke o svoji lokaciji, času ali hitrosti. Naprava lažnega signala ne more ločiti od pravega, kar lahko vodi v katastrofalne posledice.
Maja letos je kontejnerska ladja MSC Antonia nasedla v bližini savdskega grebena Eliza. Preiskava je pokazala, da je bil vzrok za nesrečo prav »spoofing«, ki je posadko zavedel v prepričanju, da plujejo po varni poti.
Podobni primeri se vrstijo v ladijskem, letalskem in celo cestnem prometu, kjer lahko vozila zaidejo s poti, vstopijo v nevarne cone ali povzročijo trčenja.
Posebej izpostavljeno območje je Baltsko morje, zlasti Finski zaliv, ki leži v neposredni bližini ruske meje in je hkrati zelo prometen. Strokovnjaki so prepričani, da večina motenj izvira iz Rusije, ki na ta način demonstrira svojo moč in hkrati preizkuša odzivnost zahodnih držav.
Cilj niso samo ameriški sateliti GPS, temveč tudi evropski sistem Galileo in kitajski Beidou.
Podcenjevanje grožnje?
Ranljivost satelitskih sistemov, na katere se zanaša praktično celotna globalna logistika in tudi vojska, sili k iskanju alternativnih rešitev. Čeprav bi šifriranje satelitskega signala močno otežilo sabotaže, se zaradi kompleksnosti in stroškov redko uporablja. Celo ameriška vojska se pogosto zanaša na nešifrirane signale, kar kaže na vsesplošno podcenjevanje grožnje.
Globalni navigacijski sistemi, kot so GPS, Galileo, GLONASS ali Beidou, sicer delujejo na podlagi konstelacije satelitov, ki krožijo visoko nad Zemljo. Vsak satelit nenehno oddaja radijske signale, ki vsebujejo njegovo natančno lokacijo in izjemno točen časovni žig. Sprejemnik na tleh (v vašem telefonu, avtu ali letalu) hkrati sprejme signale od več satelitov. Z merjenjem minimalne časovne razlike, ki jo signal potrebuje za pot od posameznega satelita do sprejemnika, naprava izračuna svojo razdaljo do teh satelitov. S podatki o razdalji do najmanj štirih satelitov lahko z metodo trilateracije natančno določi svoj položaj na Zemlji.
Ključna ranljivost sistema je v tem, da so signali, ki po več kot 20.000 kilometrih potovanja skozi atmosfero dosežejo Zemljo, izjemno šibki. Motenje deluje tako, da lokalni oddajnik na tleh na isti frekvenci oddaja veliko močnejši radijski šum. Ta močan, kaotičen signal popolnoma preglasi in povozi nežne signale satelitov. Sprejemnik tako ne more več razločiti koristnih informacij od motenj, izgubi stik s sateliti in posledično ne more več izračunati svoje lokacije in postane navigacijsko slep.
