OpenAI ima za seboj izredno uspešen teden. Podjetje je predstavilo najnovejšo različico modela generativne umetne inteligence za ustvarjanje videoposnetkov – sora 2. Ta zmore ustvarjati izredno prepričljive videoposnetke, ki veliko bolje spoštujejo zakone fizike (ko uporabnik to želi), zlasti pa zna model ustvariti tudi zvok, vključno z dialogi. Med najbolj izstopajočimi novostmi novega modela je zmožnost, da v videoposnetke vstavi tudi uporabnika samega. Aplikacija od uporabnika zahteva, da ji pokaže obraz iz različnih zornih kotov ter prebere nekaj določenih besed, umetna inteligenca pa zna od tam naprej »digitaliziranega« človeka vstaviti v poljuben scenarij. Storitev je šef OpenAI Sam Altman pridno izkoristil med predstavitvijo novega modela umetne inteligence ter se postavil v najrazličnejše scenarije.
Funkcijo so medtem pograbili tudi uporabniki, ki so pričeli po spletu širiti svoje posnetke. Ob zabavnih posnetkih so se seveda nemudoma pričeli širiti tudi posnetki druge sorte, ki pa so potencialno zaskrbljujoči. Izkaže se, da sora 2 kljub domnevnim omejitvam zelo slabo spoštuje avtorske pravice in je zelo odprta za upodobitve znanih osebnosti v najrazličnejših scenarijih. Že kmalu po predstavitvi sore 2 so se po spletu pričeli širiti posnetki Sama Altmana v manj ugodnih okoliščinah. Na enem ga je »ujela« varnostna kamera med neuspešno krajo grafičnih kartic v prodajalni, v drugem je oblečen v nacističnega oficirja, v tretjem otroku razlaga, da ne sme na njegov vlak smrti …
Pojavili so se tudi posnetki avtorsko zaščitenih likov. Izredno priljubljeni so posnetki pobegov z avtomobilom. Svojo različico sta dobila že Super Mario in Spužvi Kvadratnik. Hkrati pa se je po spletu pričela širiti poplava s soro 2 ustvarjenih posnetkov poročil, ki podajajo lažne novice. Trend so tudi lažni oglasi za lažne izdelke. Denimo igračko Jeffreyja Epsteina in njegovega zloglasnega otoka.
Zaščite ne delujejo
Da bi se izognili širjenju dezinformacij, je OpenAI sicer v soro 2 vgradil zaščito v obliki premikajočega se vodnega žiga na posnetkih, ki jih uporabnik prenese iz aplikacije sora. Sliši se koristno, a so se že kmalu pojavila orodja za odstranjevanje vodnega žiga, tako da trenutno ni možno na hitro določiti, ali gre za posnetek ustvarjen s soro 2.
Strokovnjaki zaradi prepričljivosti modela in očitno zelo ohlapnih varnostnih ukrepov že opozarjajo na številne nevarnosti. Te segajo od širjenja lažnih novic do ustvarjanja panike, saj lahko sora 2 ustvari tudi posnetke naravnih nesreč ali terorističnih napadov. Hkrati obstaja nevarnost, da bi uporabniki uspeli »digitalizirati« druge ljudi in jih vstavljati v zlonamerne videe. Zlasti se gre bati medvrstniškega spletnega nasilja.
Model je za zdaj dostopen zgolj v ZDA in v Kanadi, kjer ga je podjetje zapakiralo v aplikacijo sora. Ta je nekakšno družbeno omrežje za ustvarjanje in deljenje vsebin s soro 2. Čeprav je sora 2 za zdaj zgolj dostopna prek povabila, je vmes aplikacija sora že postala najbolj prenesena brezplačna aplikacija v Applovi spletni trgovini app store v ZDA.
Najbolj vredno zasebno podjetje
Čudenje, preplah in ogorčenje okoli zmogljivosti sore 2 so sicer velika promocija za podjetje OpenAI. To je minuli teden postalo najbolj vredno zasebno podjetje na svetu in prehitelo SpaceX Elona Muska. Samu Altmanu je velik met uspel ob sklenitvi posla o prodaji delnic nekdanjih in trenutnih zaposlenih v vrednosti 6,6 milijard dolarjev (5,62 milijard evrov). Deleže je kupil konzorcij, ki ga tvorijo Thrive Capital, SoftBank, Dragoneer Investment Group, MGX iz Abu Dabija in T. Rowe Price.
S poslom je vrednost OpenAI zrasla s 300 milijard dolarjev (256 milijard evrov) na 500 milijard dolarjev (426 milijard evrov). SpaceX je medtem vreden 400 milijard dolarjev (341 milijard evrov). Dogovor s konzorcijem je sicer omogočal prodajo do 10 milijard dolarjev (8,52 milijard evrov) delnic, a so se nekateri delničarji očitno odločili še počakati s prodajo svojih deležev.
OpenAI vse bliže povsem profitnemu podjetju
Morda še bolj pomemben kot dogovor o nakupu delnic pa je bil dogovor med OpenAI in njegovim glavnim investitorjem Microsoftom, ki sta ga podjetji sklenili minuli mesec. Ta dogovor OpenAI namreč omogoča, da bi se prestrukturiral v profitno podjetje. Podrobnosti tega dogovora za zdaj še niso javno znani.
Spomnimo, da je bil OpenAI ustanovljen kot neprofitna organizacija za odgovoren razvoj umetne inteligence, ki naj bi služila dobrobiti človeštva. Ustanovili so ga, ravno zato, ker niso verjeli, da lahko profitna podjetja nalogo opravijo odgovorno. Zaradi organizacijskih ovir, se je OpenAI kasneje razdelil na dva dela. Neprofitna organizacija je vodila podjetje, podjetje pa je lahko sprejemalo investicije in prodajalo izdelke, da bi lahko primerno plačali drage kadre in financirali potrebno infrastrukturo za delovanje modelov.
Trenja med neprofitno in profitno stranjo so dosegla vrhunec novembra 2023, ko je vodstvo neprofitne organizacije poskušalo razrešiti Altmana, ki je šef profitnega dela. V »državljanski vojni« je na koncu zmagal Altman, s tem pa je postalo tudi jasno, da je le vprašanje časa, kdaj bo OpenAI pričel opuščati svoja izvorna načela. Dogovor z Microsoftom naj bi OpenAI omogočil tudi javno trgovanje na borzi. Če se bo to zgodilo, se bo odgovoren razvoj umetne inteligence za dobrobit človeštva nepovratno spremenil v razvoj za največji profit delničarjev.
