Vse to se je že dogajalo in kaj vse je s tem narobe, smo že zdavnaj razdelali. Pa vendar se slabe zamisli vedno znova vračajo.
Leta 2012 je Google hotel popularizirati pametna očala google glass z vgrajenim zaslonom za prejemanje sporočil in kamero za fotografiranje in snemanje. Googlu se je stvar zdela strašno imenitna, ljudem, ki so se srečevali z uporabniki, ki so jih nosili v testnem obdobju, pa mnogo manj. Ker je bila vsiljivost večkrat nagrajena s pestjo v obraz uporabnika, je Google do leta 2015 vendarle sprevidel, da stvar ni dobrodošla, in projekt ukinil.
Kar bi moralo romati na smetišče zgodovine, je na žalost pristalo v košu za recikliranje. Desetletje kasneje ameriška tehnološka podjetja poskušajo ponovno prepričati javnost, da gre za dobro zamisel. Ampak ljudje se v desetih letih niso izboljšali, zato mnoge težave originalne zamisli ostajajo. Ne pesti v obraz uporabnikov. Vsiljivost.
Moški skrivaj snemajo ženske
O svoji izkušnji je za CNN spregovorila Toluwa. Med čakanjem na letalo v Washingtonu je k njej pristopil neznanec. Začela sta se pogovarjati in si čez čas izmenjala telefonski številki. Šele ko je prišla domov in ga poiskala na družbenih omrežjih, je ugotovila, da je objavil številne posnetke, na katerih osvaja ženske na letališčih. Ti posnetki so bili narejeni z vgrajeno kamero na njegovih očalih – pametnih očalih, ki so videti kot običajna.
»Pobrskala sem in našla njegov tiktok. Ugotovila sem, da snema te 'rizz' videe,« je povedala. Pri tem je uporabila slengovski izraz, izpeljan iz besede »karizma«, ki označuje videoposnetke, na katerih moški v javnosti pristopajo k ženskam in jih osvajajo.
Med dopisovanjem ji je poslal posnetek, ki ga je naredil brez njene vednosti, in dejal, da ji ga želi pokazati, preden ga objavi na spletu. Čeprav se s tem ni strinjala, ga je vseeno naložil na družbena omrežja. »Video je postal viralen do te mere, da so mi ga ljudje začeli pošiljati. Neka oseba je celo pristopila do mene v Union Marketu v Washingtonu, mi pomolila telefon pred obraz in vprašala: 'Si to ti?'«
Javni prostor spreminjajo v nevarni prostor
Družbena omrežja so vse bolj preplavljena s posnetki moških, ki snemajo svoje ogovarjanje žensk v javnosti. V mnogih primerih so ti prizori posneti in objavljeni brez dovoljenja ali vednosti posnete osebe. Dosegajo več tisoč, v nekaterih primerih pa tudi milijone ogledov.
Stephanie Wescott, feministična akademikinja in predavateljica na avstralski univerzi Monash, je za CNN pojasnila, da so v spletni sferi, ki jo privlačijo takšni posnetki, ženske pogosto predstavljene kot »plen, nagrada ali darilo«. Opozorila je, da pametna očala tem ustvarjalcem omogočajo, da ženske opazujejo, snemajo in nadzorujejo njihovo podobo v javnem prostoru brez njihove vednosti.
Druga žrtev – didžejka in producentka pod umetniškim imenom Manic Muse – je za CNN povedala, da je verjela v pristnost interakcije z moškim v trgovini v Teksasu. »Dajal je dober vtis, zato sem mu dala številko. Takoj po prihodu domov mi je pisal in želel, da se vidiva naslednji dan.«
Ko je o dogodku pripovedovala sestri, jo je prešinilo, da je moški nosil pametna očala meta AI. »V tistem trenutku me je stisnilo v želodcu.« Ko ga je vprašala, ali jo je snemal, je nehal odgovarjati na sporočila. Pozneje je odkrila, da je posnetek videlo na tisoče njegovih sledilcev. »Dosegel je skoraj 23 milijonov ogledov. To je hud poseg v zasebnost. Nisem privolila v snemanje, še manj v to, da postanem vsebina za milijone neznancev.«
Dobiček bi, odgovornosti pa nočejo
Pametna očala imajo sicer lučko LED, ki utripa med snemanjem, vendar jo je zelo enostavno prekriti z nalepko. Meta, ki se močno trudi takšna očala spremeniti v nov potrošniški hit, se otepa odgovornosti in se skriva prav za omenjeno lučko. Hkrati odgovornost za neprimerno rabo očal pripisuje uporabnikom. Gre za ustaljeno taktiko podjetja, ki je v preteklosti že izkazalo popolno brezbrižnost do zasebnosti ljudi. Pri čemer gre ponovno izpostaviti, da gre pri Metinih očalih za enake prakse, kot so pokopale Googlov poskus uvedbe takšnih očal. V očalih skrita kamera je inherentno ponesrečen potrošniški izdelek, ki privlači zlasti tiste, ki želijo prikrito snemati ljudi.
Meta pri očalih medtem vztraja, saj podjetje že nekaj časa tone v kulturno irelevantnost. Mark Zuckerberg je od ustanovitve facebooka nekaj časa veljal za genija, v zadnjem času pa so se njegovi najbolj odmevni projekti hudo izjalovili.
Pametna očala so njegov najnovejši poskus, da bi ustvaril lasten ekosistem izdelkov, ki bi nadomestili pametne telefone, podjetje pa povzdignili na nivo Appla ali Googla. Meta po vrednosti za omenjenima podjetjema namreč zaostaja za skoraj tretjino. Zgovorno pa je, da se je podjetje pri iskanju dobička vnovič odločilo za izdelek, ki posega v zasebnost posameznikov.