Se še spomnite dni, ko smo se z vznemirjenostjo na računalniku prijavljali v svoj profil na družbenem omrežju facebook in prek računalnika spremljali vsakdanjik družinskih članov, prijateljev in naključnih znancev, s katerimi nas družijo sorodni interesi in ki živijo tisoče kilometrov stran ali le v sosednji ulici? Ob objavah radostnih dogodkov so deževale čestitke in dobre želje prijateljev, ob fotografijah navihanih zabav smo se hahljali, se v objavah pohvalili z doma pripravljeno kulinarično dobroto, morda delili ritme najljubše skladbe in prijateljem priporočili odlično predstavo ali zadnjo knjigo, ki se je znašla na naši knjižni polici. Tisti, ki so si uporabniški račun na facebooku, ki je februarja praznoval dvajseti rojstni dan, ustvarili kmalu po njegovem zagonu, se morda še spomnijo (navidezno) nedolžnega obdobja. Od takrat se je marsikaj spremenilo.
Pri podjetju Facebook so nekoč svoje poslanstvo strnili z reklamnim sloganom, da povezuje svet, danes pa smo od tega zelo daleč, pravi antropolog dr. Dan Podjed, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU in izredni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti. V času obstoja facebooka namreč nismo postali bolj družabni, socialni, temveč kvečjemu bolj asocialni, bolj razdeljeni, manj povezani.
»Hkrati se nam dogaja še inflacija prijateljstev – vsi ljudje, s katerimi smo povezani, so tako imenovani prijatelji – in hkrati devalvacija tega pojma. V bistvu se nam dogaja ravno nasprotno od povezanosti: atomiziranost, izoliranost, osamljenost. Več imamo psevdoprijateljev, manj pa dejanskih, ker nimamo časa zanje, zato ker pogosto zapravljamo čas na omrežjih; bodisi da objavljamo na omrežjih sporočila, jih komentiramo, všečkamo, delimo ali pa, kar je najpogosteje, samo gledamo, podrsujemo po zaslonu ter ure in ure gledamo, kaj počnejo drugi.«
Časovno z vznikom omrežja facebook in kanala youtube sovpadajo tudi prvi mobilni telefoni s sprednjo kamero, brez katerih si marsikdo danes ne predstavlja vsakdana. Živimo namreč v obdobju, ki ga dr. Podjed imenuje egocen. Tudi družbena omrežja so po svoji naravi egocentrična in v središče postavljajo posameznika, ki ima vedno občutek, da je najpomembnejši in da ga nekdo gleda.
Podatki so denar
Facebook je v dvajsetih letih postal tako velik, da ponuja (skoraj) vse, pogosto tudi tisto, česar ne želimo in ne potrebujemo. Objave prijateljev so prikazane med plačanimi oglasnimi vsebinami, ki nas vztrajno zasledujejo po brskanju po omrežju, in objavami, za katere algoritem presodi, da bi nas utegnile zanimati. Duha sprememb zadnjih dvajsetih let morda najbolje ujame opis, da smo se iz manjše skupnosti, kjer življenje teče predvidljivo in se med sabo pogovarjajo poznani ljudje, korak za korakom prestavljali na ulice velemestne urbane džungle, kjer nas, če nam je to všeč ali ne, poleg družine, sosedov in prijateljev nagovarja vrsta neznancev in prodajalcev, ki nam dobesedno in preneseno ponujajo tak ali drugačen izdelek. Kako močan del prikazane vsebine facebooka so postala oglasna sporočila, dokazuje še sveža poteza podjetja, ki uporabnikom ponuja še naprej brezplačno uporabo facebooka z oglasi ali dostop brez oglasov proti plačilu.
Kadar uporabljamo facebook in druga omrežja, dejansko nekdo drug uporablja in izrablja nas, naše podatke, ki jih sproti oddajamo s tem, ko nosimo telefon s sabo v žepu ali torbici, opozarja antropolog Podjed. »In ne samo, da smo uporabljeni in uporabni, ves čas smo tudi sledeni, ne le s pomočjo navigacije GPS, ampak tudi podatkov, ki jih vpisujemo v telefone, ob fotografije in ob vse, kar objavljamo. Danes ni več težko vedeti, kje ste.«
Pravi, da smo za facebook ljudje »podatniki« oziroma podaniki, ki ves čas oddajajo podatke. Živimo v času transformacije, ko smo iz poznega kapitalizma zahvaljujoč družbenim omrežjem prešli v digitalni fevdalizem. Najbogatejši ljudje na svetu so ta trenutek tisti, ki obvladujejo podatke, in to potrjuje tudi pogled na seznam najbogatejših ljudi na svetu, med katere spada tudi ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg. »Podatki so glavna dobrina časa, v katerem živimo: svetu vlada tisti, ki jih zna zbrati, analizirati in prodati.«
Škandali mogočnega imperija
Več odmevnih škandalov prve dvajsetletnice facebooka je povezanih prav z uporabo osebnih podatkov uporabnikov omrežja. Prikrito zbiranje, deljenje in tudi trgovanje z osebnimi podatki nič hudega slutečih uporabnikov, prikrivanje vdorov in kraje njihovih osebnih podatkov, javne objave elektronskih naslovov. Seznam vsebuje tudi skrajno neetično izvajanja prikritih psiholoških testov na skoraj 700.000 uporabnikih leta 2012. V središču tehnološkega napredka in storitev, ki jih ponujajo pri Meti, je pozornost ves čas usmerjena na uporabnika omrežja: kdo je, kaj ga zanima, kako se odziva in kako dojemljiv je za »servirana« (oglasna) sporočila. Z vsakim uporabnikom facebook skupnosti podjetje Meta zasluži 20 evrov.
Resda facebook, ki je globalni pohod začel leta 2004 z nedolžno željo, da bi se študenti ameriške harvardske univerze lažje povezovali v času študija, ni ne prvo ne edino omrežje, s katerim se radi zamotimo, je pa najbolj priljubljeno: kot prvo je prestopilo mejno milijardo registriranih računov, od januarja se lahko pohvali z več kot tremi milijardami aktivnih uporabnikov na mesec. Še naprej bo rasel, tudi v Sloveniji, kjer ostaja brez konkurence najbolj priljubljeno omrežje (glej številke). Po zadnjih podatkih statističnega portala Statcounter facebook uporablja skoraj 82 odstotkov ljudi v Sloveniji, kar pomeni neulovljivo prednost pred drugim najbolj priljubljenim omrežjem instagramom, ki ga pri nas uporablja slabih sedem odstotkov ljudi. Kako so omrežja prežela naše življenje, je jasno iz podatka, da samo na facebooku preživimo v povprečju 20 ur na mesec.
Grehov mogočnega imperija, ki ga je zadnjih 20 let premišljeno in z nakupi največjih konkurentov gradil idejni vodja Mark Zuckerberg, je veliko: da je postal orodje za širjenje terorizma in ekstremizma, dezinformacij, ki vplivajo tudi na volilne rezultate po državah sveta, pred sodiščem se je znašel zaradi genocida nad etnično in versko manjšino v Mjanmaru, omogočal je prenose nasilja in celo umorov v živo (v Krškem sta leta 2017 dva storilca pretep 26-letnika, ki je pozneje umrl, prek facebooka prenašala v živo, leta v 2019 je strelec v živo prenašal napad v Christchurchu na Novi Zelandiji, v katerem je ubil 51 ljudi). Večja, tudi politična bitka se bije na plečih mladoletnih otrok: pritiski, da pri podjetju Meta ne zaščitijo dovolj mladoletnih otrok, ki uporabljajo facebook in instagram, so vse močnejši. Na obeh omrežjih so mladi izpostavljeni nasilju, nadlegovanju in spolnim izprijencem, zaradi primerjav z idealnimi in idealiziranimi podobami sovrstnikov ali zvezdnikov se pri mladih dekletih pojavljajo težave s samopodobo in samozavestjo.
Pravica do odklopa
V času, ko povprečen človek na družbenih omrežjih (ne le facebooku) preživi dve uri in pol na dan, so vse aktualnejši pogovori o digitalnem razstrupljanju ali digitalnem odklopu. Dr. Dan Podjed se je prvič za krajši čas digitalno odklopil leta 2009 in tudi trenutno je na odklopu od objav na omrežjih do sredine aprila. Pred časom je že izbrisal profil na omrežju X (nekdanji twitter), saj je opazil, da se je z ženo in otroki začel pogovarjati s kratkimi, za objave primernimi stavki. »Ugotovil sem, kako me je to omrežje zaznamovalo in spremenilo. Postal sem 'človek, ki tvita'. Ker – in tega se moramo zavedati – svet deluje zdaj po načelu 'si tisto, kjer objavljaš'. Omrežje, na katerem največ objavljate, vas spremeni in globoko zaznamuje.«
Verjame, da bo digitalni minimalizem oziroma to, čemur pravi analogna preobrazba, v prihodnosti še pomembnejši in pri tem bo odklop ključen. Družba se je namreč v zelo kratkem času preobrazila v družbo, ki se pogovarja predvsem po zaslonih, se redko odklopi in pozablja, da obstaja tudi fizični svet. »Če ne obdržimo pravice do odklopa, potem bomo potonili globoko bodisi v digitalni fevdalizem bodisi digitalni totalitarizem ali katerega od drugih na zbiranju podatkov utemeljenih sistemov,« še posvari.
