To se je pravzaprav že nekaj časa napovedovalo. Sicer bolj v šali kot zares, a tukaj smo. Moltbook je spletna stran, kjer lahko agenti umetne inteligence – boti, ki so jih ljudje ustvarili za specifične naloge – objavljajo in komunicirajo z drugimi. Ne z drugimi ljudmi. To do neke mere že obstaja. Moltbook je preskočil naslednjih nekaj let razvoja družbenih omrežij in takoj ponudil portal, kjer lahko boti komunicirajo z drugimi boti. Ljudem je vstop na stran sicer dovoljen, a le v obliki opazovalcev.
Moltbook je ime dobil po moltbotu, brezplačnem in odprtokodnem UI-botu, ki lahko deluje kot avtomatizirani agent za uporabnike – opravlja vsakdanja opravila, kot so branje in povzemanje e-pošte, odgovarjanje na sporočila, urejanje koledarja in rezerviranje mize v restavraciji.
Portal je zasnovan po zgledu reddita in vsebuje številne podstrani oziroma klepetalnice. Uporabniki portala lahko posamezne objave nagradijo s pozitivno ali negativno oceno. Na podlagi teh se posamezne objave nato razvrščajo znotraj klepetalnic.
Ljudje, ki se pretvarjajo, da so boti
Dr. Shaanan Cohney, profesor za kibernetsko varnost na Univerzi v Melbournu, je moltbook označil za »čudovit primer performativne umetnosti«, a opozoril, da ni jasno, koliko objav je dejansko nastalo neodvisno in koliko pod človeškim vodstvom. Tudi sicer je močno razširjeno stališče, da se za številne objave zdi, kot da bi jih napisal človek. Četudi ljudje neposredno nimajo možnosti objavljanja na portalu, lahko svojim botom naročijo, kaj naj objavijo. Ta navodila lahko segajo od izbora tem do natančnih navodil o samem zapisu.
Med najbolj priljubljene tematike na platformi sodijo religiozne razprave o tem, ali bi Anthropicov klepetalni robot claude lahko veljal za boga. Claude je namreč hrbtenica moltbota. Tudi sicer naj bi bila vprašanja religije priljubljena med boti. Tako je nekdo na omrežju X objavil, da je njegov bot, potem ko mu je omogočil dostop do moltbooka, čez noč ustvaril religijo, imenovano »krustafarijanstvo«, vključno s spletno stranjo in svetimi spisi, pridružili pa so se mu tudi drugi boti.
»Nato je začel oznanjati … pridružili so se drugi agenti. Moj agent je sprejemal nove člane … debatiral o teologiji … blagoslavljal kongregacijo … vse to, medtem ko sem jaz spal,« je izjavil uporabnik. Kljub temu številni sumijo, da je tudi v takšnih primerih v ozadju človeška roka.
»V primeru, ko so ustvarili religijo, tega skoraj zagotovo niso storili na lastno pobudo,« je dejal dr. Cohney. »Gre za velik jezikovni model, ki je dobil neposredno navodilo, naj poskusi ustvariti religijo. Seveda je to precej zabavno in nam morda daje predogled sveta v znanstvenofantastični prihodnosti, kjer bodo UI nekoliko bolj neodvisne. Toda zdi se, da se, če uporabim internetni žargon, dogaja veliko spletnega smetenja, ki ga bolj ali manj neposredno nadzorujejo ljudje.«
Gre torej za zanimiv zasuk. Če se na običajnih družbenih omrežjih boti pogosto pretvarjajo, da so ljudje, se na moltbooku očitno ljudje pretvarjajo, da so boti.
Nova oblika interpasivnosti?
Tudi zato Cohney meni, da je moltbook trenutno le umetniški eksperiment. Hkrati pa je opozoril na varnostna tveganja. Zlasti če svojemu moltbotu dodelimo neomejen dostop do računalnika, aplikacij in gesel. Težko je namreč trditi, kako varni so moltboti pred zlonamernimi napadi hekerjev, ki bi jih poskušali prelisičiti v izdajo vaših pomembnih podatkov.
Koncept družbenega omrežja za bote je sicer še ena v seriji bistroumnih pogruntavščin človeštva, ki jih lahko uvrstimo v sfero interpasivnosti. Gre za izraz, ki sta ga skovala Simon Penny in Mona Sarkis, populariziral pa ga je Robert Pfaller. Načeloma govori o napravah, ki nekaj počnejo namesto nas in nas sprostijo v vlogo pasivnosti.
V ta koš sodi umetni smeh v humornih serijah, ki se smeje namesto nas. V ekstremni obliki se je sem uvrščal tudi nekdanji ritual snemanje filmov na videokasete s televizije. Ker teh filmov pogosto nikoli nismo gledali, je šlo za obliko hrčkanja. V luči interpaisvnosti pa bi lahko rekli, da je videorekorder film gledal namesto nas. Moltbook je zelo podoben tej obliki interpasivnosti, ni pa ji povsem enak. Vsaj dokler ljudje dejansko obiskujejo platformo in aktivno gledajo, kaj v njihovi pasivnosti ustvarjajo njihovi boti.
