Evropska komisija je 10. julija predstavila dolgo pričakovani kodeks ravnanja za splošne sisteme umetne inteligence (GPAI). Ta se osredotoča na tri poglavja: transparentnost, varovanje avtorskih pravic in varnost.
Gre za prostovoljno orodje, ki je nastalo kot kompromis med Komisijo in lobističnimi skupinami, ki zastopajo tehnološka podjetja. Namen je pomagati industriji pri izpolnjevanju obveznosti, ki jih določa Zakon o umetni inteligenci za ponudnike splošnih modelov umetne inteligence, ter hkrati razbremeniti evropske nadzornike, ki bi (ne)skladnost praks podjetij z Zakonom o umetni inteligenci morali sicer preverjati na standardni način.
Podjetja, ki bi podpisala kodeks, bi se morala zavezati k predaji ustrezne dokumentacije o orodjih umetne inteligence. Med drugim bi morala podjetja zagotoviti tudi, da njihovi modeli za urjenje ne uporabljajo piratskih vsebin.
EU na napačni poti?
Doslej sta svoj podpis pod kodeks napovedala francoski Mistral AI in ustvarjalec chatGPT-ja, OpenAI. Kodeksa pa ne namerava podpisati podjetje Meta – lastnik facebooka in modela umetne inteligence llama.
»Evropa gre na področju umetne inteligence po napačni poti,« je na svojem linkedIn profilu zapisal Joel Kaplan, Metin vodja za globalne zadeve. »Skrbno smo pregledali Kodeks ravnanja Evropske komisije za splošne modele umetne inteligence (GPAI) in Meta ga ne bo podpisala. Ta kodeks uvaja številne pravne negotovosti za razvijalce modelov, pa tudi ukrepe, ki daleč presegajo področje uporabe Zakona o umetni inteligenci. Podjetja in oblikovalci politik po vsej Evropi so se izrekli proti tej uredbi. V začetku tega meseca je več kot 40 največjih evropskih podjetij podpisalo pismo, v katerem so Komisijo pozvali, naj 'ustavi uro' pri njeni implementaciji. Strinjamo se z zaskrbljenostjo, ki so jo izrazila ta podjetja, da bo to pretirano poseganje zadušilo razvoj in uvedbo naprednih modelov umetne inteligence v Evropi ter oviralo evropska podjetja, ki želijo na njih graditi svoje poslovanje.«
Meta umetno inteligenco učila z ukradenimi viri
Med 40 evropskimi podjetji, ki se zavzemajo za zaustavitev Zakona o umetni inteligenci, najdemo tudi velikana SAP in Bosch. Je pa Kaplanove izjave treba vseeno jemati tudi s ščepcem soli. Meta bi namreč utegnila imeti hude težave pri dokazovanju, da njihova umetna inteligenca svojega znanja ni črpala iz nezakonito pridobljenih virov.
Kalifornijsko sodišče je marca letos namreč objavilo dokumente, iz katerih je razvidno, da je podjetje Meta za urjenje modela llama 3 uporabilo izjemno veliko zalogo piratskih knjig in znanstvenih člankov s spletne piratske platforme libgen. Ta naj bi obsegala 7,5 milijona piratskih knjig in 81 milijonov piratskih člankov.
Sergey Lagodinsky, soporočevalec evropske stranke Zelenih za Zakon o umetni inteligenci, je medtem zanikal trditve Mete o previsokih zahtevah v kodeksu. Med evropskimi poslanci, ki so izrazili razočaranje nad Metino odločitvijo, pa je tudi poslanec EPP Axel Voss. Ta sicer priznava, da so nekatere kritike kodeksa utemeljene, ga pa je opisal kot pomemben korak k večji odgovornosti modelov umetne inteligence. »To, da Meta ne želi podpreti tega minimalnega standarda, je usoden signal za transparentnost, varnost in odgovornost,« je dodal Voss. Evropska komisija je medtem poudarila, da se lahko podjetja, ki ne podpišejo kodeksa, soočijo z natančnejšim preverjanjem skladnosti z Zakonom o umetni inteligenci.
