Največja ptica, ki je kdaj hodila po zemlji, je tisoče let gospodovala novozelandskim gozdovom. Doba moe se je naglo končala, ko je otok dosegel človek. Dandanes so zapisi o starodavni rastlinojedi ptici ohranjeni v maorski ustni zgodovini, poleg tega pa je Nova Zelandija posejana z najdišči kosti te živali.
Teksaško podjetje Colossal Biosciences pravi, da namerava obuditi izumrlo ptico v petih do desetih letih, in sicer v partnerstvu z raziskovalnim centrom Ngāi Tahu na novozelandski univerzi v Canterburyju.
Projekt je finančno podprl Peter Jackson, režiser filmske serije Gospodar prstanov. Po navedbah Guardiana je za obujanje moe vložil 15 milijonov ameriških dolarjev (okoli 13 milijonov evrov), znan pa je tudi po tem, da je navdušen zbiralec kosti ptic moa.
Njihov načrt je takšen: iz fosilov izumrle ptice zbrati DNK in nato z urejanjem genov najbližjih sorodnikov, kakršen je emu, “ustvariti” gensko spremenjene moe. “Upanje, da bomo v nekaj letih videli moo – to mi daje več užitka in zadovoljstva kot bi ga lahko katerikoli film,” je navdušen Jackson.
Podjetje Colossal Biosciences je že večkrat doslej šokiralo s svojimi projekti. Pred časom so javnosti predstavili “volnate miši”, katerih stvaritev je korak na poti do oživitve mamuta. Miši so namreč gensko spremenili tako, da so imele določene lastnosti volnatega mamuta.
"To ni mogoče"
“Ali je obuditev izumrle vrste mogoča? Ne, ni mogoča,” je jasna Dr. Tori Herridge, evolucijska biologinja na Univerzi v Sheffieldu, ki je zavrnila ponudbo, da bi se pridružila podjetju Colossal Biosciences. “Kar bi lahko storili, je, da ustvarijo gensko spremenjen organizem, ki lahko vsebuje nekatere lastnosti videza, ki so povezane s prej izumrlo vrsto na podlagi tega, kakšne mislimo, da so bile,” pojasnjuje in obenem opozarja, da raba izraza “obuditev” omogoča, da preskočimo težka vprašanja. “Ti ekspreimenti ne vračajo mamuta ali moe ali dodoja, ampak ustvarjajo nekaj novega, kar bi povzročilo spremembo v ekosistemu," je dejala.
Ob tem opozarja na še en pomemben vidik, namreč na to, da ni samo genetika tista, ki določa lastnosti nekega bitja. Kot pravi, je ključna kulturna komponenta, se pravi to, kaj se bitje nauči od svoje vrste. "Mislim, da ne boste mogli ustvariti nečesa, kar je vedenjsko volneni mamut samo na podlagi njegovega genoma. Veliko vedenja se bitja naučijo. Vemo recimo, kakšne težave v vedenju slovnov povzroči, če odstranite matriarhinjo iz skupine," poudarja.
Da je vse skupaj “Jurski park z zelo malo možnostmi za uspeh”, se strinja tudi Nic Rawlence z Univerze v Otagu.
