Minuli četrtek se je izvršni direktor Mete Mark Zuckerberg osmešil, ko je njegov najnovejši izdelek zatajil na odru. Z novimi pametnimi očali meta ray ban display je poskušal opraviti telefonski klic, a ga očala niso ubogala. Kasneje je kulinarični vplivnež Jack Mancuso poskušal predstaviti, kako lahko očala pomagajo ljudem pri pripravi hrane. Umetna inteligenca naj bi ga s pomočjo prepoznave slike, zajete s kamero v očalih, v živo vodila po posameznih korakih. Namesto tega je ocenila, da je vplivnež vse osnovne sestavine že zmešal, čeprav ni še niti začel delati. Splet je takoj planil na napake, a to niti ni pomembno. V resnici je že sam izdelek, ki ga je predstavljal Zuckerberg, najverjetneje »napaka«.
Prodajne številke naj tega ne bi potrdile. Metinih preteklih pametnih očal, ki jih izdelujejo skupaj z Ray Banom, naj bi prodali že okoli dva milijona. Ker nova očala prinašajo mini prosojni zaslon v kotu desne leče in dodatne funkcije komunikacije, zlasti po zaslugi vmesnika z umetno inteligenco in pametne zapestnice, ki zna razbrati gibe zapestja, naj bi bilo zanimanja za novo verzijo še več.
No, po drugi strani gre vsako leto pod nož ali na lasersko operacijo pet milijonov ljudi, samo zato da jim ne bi bilo treba nositi očal. Tudi Apple je po nekaterih ocenah prodal okoli milijon očal za nadgrajeno resničnost vision pro, pa so slednja velik poslovni polom. Meta je prodala kar 20 milijonov očal za navidezno resničnost meta quest 2, ki naj bi odprla vrata v metaverzum. No, že leta večinoma nabirajo prah v omarah. Tudi v moji. Zato obstajajo resni dvomi, da se bodo v zgodbo uspeha spremenila nova pametna očala, ki zmorejo le del tega, kar zmorejo običajni pametni telefoni, moramo pa jih nositi na glavi.
Dolga zgodovina neuspehov
Tudi sicer Zuckerberg nima najuspešnejše zgodovine uvajanja novih izdelkov. Zadnji veliki podvig so bila omenjena očala za navidezno resničnost meta quest. Te je razvilo podjetje Oculus, ki ga je Zuckerberg leta 2014 kupil za dve milijardi dolarjev. Očala so bila večino časa nišni izdelek, njihova priljubljenost pa je eksplodirala leta 2020, ko so bili ljudje zaradi pandemije zdolgočaseni in zaprti doma. Zuckerberg je leto kasneje Facebook preimenoval v Meto in skoval načrte za metaverzum. Ljudje naj bi se v metaverzumu srečevali, imeli zmenke, sestanke, hodili na koncerte ali športne prireditve. Pompozne najave so mnoge prepričale, a čas je pokazal, da gre za nasedlo vizijo. Meta je zanjo skozi okno vrgla na desetine milijard dolarjev.
Zuckerberg se je pred pol desetletja tudi močno ogrel za kriptovalute in želel izdelati svojo. Imenovala naj bi se libra, a je podjetje že kmalu naletelo na pravne čeri v EU in ZDA. Nato je bil nekaj časa načrt samo kriptodenarnica, na koncu pa je leta 2022 ugasnil celoten projekt.
Facebook phone usoden za HTC
Leta 2018 je Facebook začel prodajati pametni zaslon – portal za videoklice. Tudi ta ni bil uspešen, prodaja pa se je ustavila leta 2022. Mnogi sploh ne vedo, da je naprava kdaj obstajala.
Pozabiti ne gre niti na sloviti facebook phone iz leta 2013. Razvil ga je HTC, ki je bil tedaj eden vodilnih proizvajalcev pametnih telefonov. Telefon je bil sicer android, namesto klasičnega domačega zaslona pa je imel facebookov vmesnik, prilagojen boljši povezanosti s tem družbenim omrežjem. HTC je močno stavil na partnerstvo s Facebookom, štiri leta kasneje pa je bil tako na psu, da je svojo mobilno divizijo prodal Googlu. Imamo pa zato danes Googlove telefone pixle.
Seznam Zuckerbergovih neuspehov je še dosti daljši, mnogo krajši pa je seznam uspehov. Zlasti če odmislimo instagram in whatsapp, ki ju je podjetje prevzelo. Nizanje neuspehov je sicer čisto v duhu poslovnih manter, da te v življenju čaka veliko razočaranj, a da ne smeš obupati. Meče pa slabo luč na kult genijev, ki ga gojijo ekipe tržnikov v Silicijevi dolini. Še posebno slaba je ta luč, ko si je »genij« edino dobro zamisel, ki financira vse kasnejše nasedle projekte, pravzaprav »izposodil« od bratov Winklevoss.
