Sony je bil dolgo deležen kritik, da pri potrošniških napravah še vedno uporablja nerazumljivo tovarniško nomenklaturo. Podjetje je te očitke pri nekaterih izdelkih že upoštevalo, vsake toliko časa pa še vedno močno zmede uporabnike in tudi recenzente. Eden takšnih primerov je Sonyjev letošnji veliki brezžični zvočnik ult tower 9AC.
To ime povzroča zmedo zlasti zato, ker se je lanski model ult towerja imenoval 10. Z vprašanjem, zakaj je Sony z oznako novega modela na videz odpotoval v preteklost, sem se ubadal, vse dokler nisem pregledal njegovih specifikacij in ugotovil, za kaj pravzaprav gre. Oznaki 9 in 10 ne označujeta letnika naprave, temveč razvrstitev po naprednosti. Letošnji ult tower 9AC je torej malenkost cenovno dostopnejša alternativa lanski desetici. Se pa ob tem pojasnilu seveda poraja vprašanje, kaj se bo zgodilo, ko bo napočil čas za naslednjo generacijo. Bomo dobili ult tower 10 II oziroma 9AC II? Obstaja tudi model 9, ki se napaja iz baterije, model 9AC pa pomeni, da moramo imeti zvočnik priklopljen na napajanje iz omrežja.
Kakor koli že, obstaja dober razlog, zakaj med testom različice 9AC nisem takoj dojel, da gre za model nižje stopnje. Tudi tower 9AC je namreč ogromen. Visok je cel meter in še 10,6 centimetra, tehta pa zajetnih 29 kilogramov. Z identičnimi merami se lahko pohvali tudi lanski ult 10. Na zunaj se napravi pravzaprav razlikujeta zlasti po malenkost elegantnejšem dizajnu lanskega modela, medtem ko je 9AC nekoliko bolj oglat.
Se pa zdi, da so pri 9AC nekoliko izboljšali kolesca za prevažanje tega zvočnega kolosa, da vas bo manj skrbelo za parket. No, kljub kolesom je še naprej najbolj praktičen način transporta na kratke razdalje, da stvar z rokami zgrabimo za ročke ob vrhu stolpa in ga preprosto prenesemo na želeno lokacijo. Se pa kolesca seveda odlično izkažejo na terasi in vrtu.
Zvok, ki ga čutiš v notranjosti telesa
Prav terasa in vrt sta tudi razlog, zakaj bi si človek sploh omislil tako orjaški zvočnik. Ult tower 9AC je odličen za vrtne zabave. Med štirimi stenami tipične slovenske kvadrature je že polovica glasnosti dovolj, da človeku postane neprijetno. Ko zvok naviješ do konca, pa te je že strah, da boš škodoval statični integriteti doma. Sploh če vklopiš katero od dveh nastavitev pojačanih basov s tipko »ult«. Prva stopnja poživi base. Drugo stopnjo pa čutiš v drobovju.
Kar je problem v notranjosti, je vrlina na prostem. Glasnost zvočnika pomeni, da bo poskrbljeno za glasbeno kuliso tudi ob večji vrtni zabavi. Sem pa pri ultu 9AC opazil, da pri najvišji glasnosti kakovost zvoka začne nekoliko trpeti. Prav tako je treba za optimalno izkušnjo zvočnik postaviti v kot in vse goste razporediti znotraj polja širjenja zvočnih valov. Če si za zvočnikom, ta pride veliko manj do izraza.
Ker glasnost danes ni dovolj, je Sony v 9AC vgradil še nekaj zabavnih funkcij. Med drugim možnost povezovanja z žičnim ali brezžičnim mikrofonom in funkcijami za prijetnejši zven glasu, ko se karaok lotimo tisti z manj posluha. Prav tako ima zvočnik ob strani skriti držali za mikrofona. Za nočne zabave skrbi ambientalna RGB-osvetlitev, ki pa je bolj okrasna in ne bo nadomestila resnejše svetlobne kulise. Resni glasbeniki lahko v zvočnik vklopijo tudi svojo električno kitaro. Če pa že moramo tako velik zvočnik imeti spravljen doma, ga je mogoče povezati tudi s televizorjem prek optičnega digitalnega vhoda in ga uporabljati kot predimenzioniran televizijski zvočnik.
Je pa stvar res masivna in primerna zlasti za gospodinjstva, ki imajo zanj dovolj prostora. Cenovno je Sony pri 9AC kar močno zarezal v ceno zelo podobnega towerja 10. Če je tisti kot nov stal 1200 evrov, je za ult tower 9AC treba odšteti dosti znosnejših 700 evrov.
