Trg možganske tehnologije je bil lani vreden približno 2,6 milijarde dolarjev, do leta 2034 pa naj bi se po nekaterih ocenah povzpel na 12,4 milijarde dolarjev. V javnosti najbolj znano podjetje s tega področja je Neuralink, ki je v lasti Elona Muska, ni pa edino. Podobno uspešno podjetje Synchron sta finančno podprla Jeff Bezos in Bill Gates. Obe podjetji preizkušata svoje možganske vsadke tudi že pri ljudeh. Neuralink je vsadke poskusno vstavil že v pet ljudi, Synchron celo v deset.

Z ameriškimi podjetji tudi na tem področju tekmujejo Kitajci. Na tamkajšnjem Inštitutu za raziskave možganov (CIRB) je nastalo zagonsko podjetje NeuCyber, ki svoje za kovanec velike vsadke preizkuša pri ljudeh. Njihov vsadek beinao-1 so vstavili že v pet ljudi, direktor inštituta Luo Minmin pa pravi, da nameravajo v prihodnjem letu vstaviti 50 do 100 teh vsadkov.

Bolnica z ALS začela »govoriti«

Pred nekaj meseci so tudi prvič javno demonstrirali, kaj njihovi vsadki zmorejo. Bolnica z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), stara 67 let, je bila pred posegom zaprta v svoj svet. Bila je pri zavesti, a se ni mogla izražati. S pomočjo vsadka lahko zdaj tvori enostavne stavke in jih prek sistema deli z okolico.

Nad novimi zmožnostmi komuniciranja so domnevno navdušeni tudi drugi bolniki z vsadki. Direktor inštituta pravi, da so jih s prošnjami za sodelovanje pri preizkusih čipov preplavili, kar naj bi kazalo na veliko povpraševanje po takšnih tehnologijah.

Različni pristopi

Pri tovrstnih vmesnikih med možgani in računalnikom pa vselej obstaja tudi neka stopnja tveganja. Zato znanstveniki proučujejo različne pristope, da bi dosegli najboljše rezultate s čim manj tveganja.

Neuralink in Synchron svoje čipe vsadita v trdo možgansko ovojnico, zunanjo plast tkiva, ki pokriva in ščiti možgane ter hrbtenjačo. Kitajski NeuCyber svoje čipe medtem vgradi nad to plast, kar je varneje. Je pa presenetljivo, da skozi to plast tkiva pridobijo dovolj signalov za dekodiranje specifičnih besed.

Uspeh kitajskih visokotehnoloških podjetij v tekmi z ameriškimi podjetji je trenutno glavni cilj kitajske vlade. Kitajski voditelj Xi Jinping si že dolgo prizadeva spremeniti svojo državo v znanstveno in gospodarsko velesilo. Marca so v državnih medijih povzeli njegove besede, da je tehnološka industrija prišla v »prvi plan« in postala »glavno bojišče« globalnega tekmovanja.

Priporočamo