Prof. dr. Matjaž Mikoš, predsednik IAS, je v uvodnem nagovoru poudaril, da je »inženirstvo v srčiki družbenega razvoja. Je področje, ki s svojimi inovacijami, izboljšavami in tehnološkimi preboji omogoča visoko življenjsko raven in kakovost življenja. To daje inženirstvu velik vpliv na družbene procese, a s tem tudi veliko odgovornost.« Poudaril je še, da je članstvo v Inženirski akademiji mnogo več kot le nagrada – je zaveza.
Slavnostna govorka, predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič, se je navezala na misel ameriškega inženirja Henryja Petroskega – znanost pomeni vedeti, inženirstvo pomeni narediti. »Znanost je glede prihodnosti našega planeta zelo jasna in prepričana sem, da ste inženirji že našli poti do rešitev, ki bi nam omogočale trajnostni razvoj. Na nas laikih je, da vam prisluhnemo. Zato, da boste lahko tudi v prihodnje še ustvarjali zgodovino.«
Častni člani štirje ugledni strokovnjaki
Na slavnostnem dogodku sta redno članstvo sprejela dva strokovnjaka, izredno sedem, dopisni (mednarodni) člani so postali trije strokovnjaki, štirim pa so podelili častno članstvo. Danes Akademija z novoizvoljenimi člani tako šteje skupno 112 članov, od tega 55 rednih, 30 izrednih, 20 dopisnih in 7 častnih članov.
Med častne člane je bila sprejeta prof. dr. Marija Strojnik Scholl, mednarodno priznana astrofizičarka slovensko-ameriškega rodu, ki je med drugim zasnovala prvi avtonomni inteligentni navigacijski instrument za vesoljska vozila, ki je bil uporabljen v misiji Cassini, ter ustvarila poseben instrument, sposoben zaznavanja planetov zunaj Osončja. Častni član je postal tudi Nobelov nagrajenec za kemijo prof. dr. Jean-Marie Lehn, katerega raziskave so bile osredotočene na razvoj molekul, ki se selektivno vežejo na druge molekule ali ione, kar je bistveno za razumevanje številnih bioloških in kemičnih procesov.
Med častne člane so sprejeli še prof. dr. Andreja Šalija, vodilnega raziskovalca na področju računalniške biologije in bioinformatike, ki deluje kot profesor na Oddelku za bioinženiring in terapevtske vede na Univerzi Kalifornije v San Franciscu, ter lanskega Puhovega nagrajenca za življenjsko delo, Igorja Akrapoviča, ki s svojim podjetjem sodeluje z univerzami in raziskovalnimi institucijami na različnih področjih in pomembno prispeva k večji prepoznavnosti Slovenije v svetovnem merilu.
Marija Strojnik Scholl je ob prejemu priznanja povedala, da je to zanjo velika čast. »Nekateri pravijo, da imam velike časti tudi v drugih deželah, morda je to res, ampak le ena dežela je moj dom – in to je Slovenija.« Tudi Igor Akrapovič je dejal, da je to zanj izjemno priznanje, obenem pa tudi odgovornost in dolžnost. Andrej Šali se je zahvalil vsem, ki so ga na njegovi poti podpirali in mu stali ob strani, med drugimi tudi svojim študentom: »Starejši, kot sem, bolj mi je jasno, da imamo znanstveniki največji vpliv preko dela s svojimi študenti in ne neposredno s svojimi članki.«
Nagradili tudi novinarsko poročanje o inženirstvu in znanosti
Na dogodku je Inženirska akademija Slovenije podelila tudi priznanje za najbolj kakovostno novinarsko poročanje o inženirstvu in znanosti v preteklem letu. Prejela ga je Saša Senica, novinarka in urednica rubrike Znanost v časniku Delo, kjer redno objavlja članke, povezane z znanstvenimi dosežki, vesoljem, medicino in drugimi tehnološkimi temami. V obrazložitvi so med drugim zapisali, da s svojim prispevkom k popularizaciji znanosti pomaga širši javnosti razumeti kompleksne znanstvene pojave in njihovo pomembnost za družbo.
